{"id":108427,"date":"2026-06-29T09:49:10","date_gmt":"2026-06-29T09:49:10","guid":{"rendered":"https:\/\/stopcarcinogensatwork.eu\/fact\/usnjeni-prah\/"},"modified":"2026-06-29T09:49:10","modified_gmt":"2026-06-29T09:49:10","slug":"usnjeni-prah","status":"publish","type":"fact","link":"https:\/\/stopcarcinogensatwork.eu\/sl\/fact\/usnjeni-prah\/","title":{"rendered":"Usnjeni prah"},"content":{"rendered":"

\u0160tevilo potencialno izpostavljenih zaposlenih usnjenemu prahu je ocenjeno na 310.000 v vseh dr\u017eavah EU. Glavna pot poklicne exposure je dihalni trakt (vdihavanje prahu). Usnjeni prah je IARC uvrstil med rakotvorne snovi za ljudi (skupina 1). Po evropski uredbi o razvr\u0161\u010danju, ozna\u010devanju in pakiranju ni razvr\u0161\u010den, saj gre za snov, ki nastaja v procesih pri obdelavi usnja. Exposure temu prahu povzro\u010da raka nosne votline in raka obnosnih votlin.<\/p>\n

Kje se pojavljajo tveganja<\/h2>\n

Usnjeni prah nastaja predvsem pri mehanskih postopkih na suhem usnju. To se dogaja predvsem pri izdelavi izdelkov (obutev, usnjeni izdelki), pa tudi pri njihovem popravilu (\u010devljarska popravila). Najve\u010d prahu nastaja pri zaklju\u010dnih postopkih (bru\u0161enje, mletje, drgnjenje, rezanje, strganje, poliranje, tanj\u0161anje). Exposure je manj\u0161a v usnjarnah in obratih za predelavo usnja, saj ti postopki potekajo v vla\u017enem okolju. Med najbolj izpostavljene zaposlene zato sodijo izdelovalci usnjenih izdelkov, \u010devljarji, delavci v proizvodnji obutve, zaposleni pri zaklju\u010dnih delih ter rezalci\/obrezovalci.<\/p>\n

Ve\u010d o snovi<\/h2>\n

Usnjeni prah je kompleksna me\u0161anica kolagenskih vlaken (\u017eivalskih beljakovin), ostankov strojenja (rastlinskih taninov in kromovih soli \u2013 krom(III) in morda krom(VI)<\/a>), barvil ali pigmentov ter sredstev za dodelavo (smole in topila).
\nIzraz \u00bbusnje\u00ab se nana\u0161a na izdelek, pridobljen iz \u017eivalske ko\u017ee s strojenjem ali impregnacijo, ki ohrani naravno strukturo ko\u017enih vlaken. Materiali, pridobljeni iz rastlin ali petrokemikalij (ali me\u0161anice obojega) oziroma iz katerega koli vira, ki ni \u017eivalskega izvora, po zakonu ne smejo nositi oznake \u00bbusnje\u00ab.<\/p>\n

Poudariti je treba, da je rakotvorni u\u010dinek, ki ga priznava IARC, povezan s samim prahom, tj. s trdnimi delci, ki nastanejo pri mehanski obdelavi strojenega usnja, in ne z morebitno prisotnostjo v tem prahu dobro znanih rakotvornih snovi, kot je krom VI (o kromu VI glej posebno informativno gradivo tukaj).<\/p>\n

Za usnjeni prah trenutno niso na voljo mejne vrednosti poklicne exposure, niti na nacionalni niti na evropski ravni.<\/p>\n

Zdravstvena tveganja, ki se lahko pojavijo<\/h2>\n

Glavna pot exposure usnjenemu prahu pri zaposlenih je prek dihalnega trakta (vdihavanje prahu). Kratkoro\u010dno se lahko pojavijo \u0161kodljivi u\u010dinki na zdravje, kot so dra\u017eenje dihal, rinitis, dra\u017eenje o\u010di in ka\u0161elj. Dolgoro\u010dno lahko exposure usnjenemu prahu povzro\u010di rake ORL (obnosne votline, nosne votline) in lahko poslab\u0161a bolezni dihal (kroni\u010dni bronhitis).
\nRake nosnih votlin in obnosnih votlin, povezane z usnjenim prahom, je v nekaterih dr\u017eavah EU (Francija, Nem\u010dija, \u0160panija, Italija) mogo\u010de priznati kot poklicne rake, vendar se pogoji za tak\u0161no priznanje razlikujejo od dr\u017eave do dr\u017eave.
\nLatentno obdobje pred pojavom raka je lahko razmeroma dolgo (med 10 in 40 leti).<\/p>\n

Kaj lahko storite<\/h2>\n

Usnjeni prah nastaja pri postopkih obdelave \u017eivalskih ko\u017e (strojenje, rezanje, drgnjenje, bru\u0161enje itd.), zato se mu ni mogo\u010de izogniti. Za omejitev exposure prahu je treba delo izvajati v zaprtem sistemu ali, \u010de to ni izvedljivo, mora biti vsako delovno mesto opremljeno s kolektivnimi za\u0161\u010ditnimi ukrepi (zapiranje\/opla\u0161\u010danje opreme, sistemi za odsesavanje prahu). Te sisteme je treba redno vzdr\u017eevati, da se zagotovi njihova u\u010dinkovitost. Omejiti je treba tudi \u0161tevilo izpostavljenih zaposlenih. Kot zadnja mo\u017enost, \u010de ravni prahu pri dolo\u010denih nalogah z navedenimi ukrepi ni mogo\u010de bistveno zmanj\u0161ati, lahko uporabi\u0161 opremo za za\u0161\u010dito dihal. V tem primeru mora\u0161 biti usposobljen\/-a za njeno uporabo, pripraviti pa je treba tudi postopek za upravljanje te opreme ter ga izvajati. Ker je bila dokazana prisotnost rakotvornih snovi na delovnih povr\u0161inah, sta redno \u010di\u0161\u010denje povr\u0161in in dosledna higiena (\u010di\u0161\u010denje delovnih obla\u010dil in rok) klju\u010dna za omejevanje ponovnega dvigovanja prahu.<\/p>\n

Viri:<\/p>\n