{"id":77212,"date":"2024-04-15T06:49:39","date_gmt":"2024-04-15T06:49:39","guid":{"rendered":"https:\/\/stopcarcinogensatwork.eu\/dekarbonizacija-ter-varnost-in-zdravje-pri-delu\/"},"modified":"2024-04-15T06:49:39","modified_gmt":"2024-04-15T06:49:39","slug":"dekarbonizacija-ter-varnost-in-zdravje-pri-delu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/stopcarcinogensatwork.eu\/sl\/dekarbonizacija-ter-varnost-in-zdravje-pri-delu\/","title":{"rendered":"Dekarbonizacija ter varnost in zdravje pri delu"},"content":{"rendered":"

EU si je zastavila ambiciozne podnebne cilje, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, pri \u010demer sta klju\u010dna cilja razoglji\u010denje in ponovna uporaba klju\u010dnih materialov. \u010ceprav so ta prizadevanja hvalevredna, predstavljajo velike izzive na podro\u010dju varnosti in zdravja pri delu. <\/p><\/blockquote>\n

Po eni strani je zeleni posel mo\u010dno osredoto\u010den na postopno opu\u0161\u010danje snovi, ki so \u0161kodljive za zdravje ljudi in okolje. Po drugi strani pa ponovna uporaba materialov in proizvodnja novih virov energije, kot so baterije za elektromobilnost in vetrne turbine, vklju\u010dujeta ravnanje z nevarnimi in v\u010dasih tudi rakotvornimi snovmi. Ob upo\u0161tevanju teh posledic, ki se pojavljajo ob zagotavljanju podnebnih ciljev, je klju\u010dno, da nova delovna mesta v kro\u017enem (zelenem) gospodarstvu dajejo prednost varnosti in trajnosti, zlasti glede varnosti in zdravja pri delu. <\/p>\n

Nasprotujo\u010di si cilji<\/h2>\n

Primer teh pomislekov je uredba EU o baterijah.<\/a> Cilj EU je pove\u010dati zbiranje (majhnih) baterij in s tem pove\u010dati prisotnost recikliranih snovi kobalta (rakotvorne snovi), svinca (strupen za razmno\u017eevanje), litija (strupen za razmno\u017eevanje) in niklja (rakotvorne snovi, mutagenne in strupen za razmno\u017eevanje) v novih baterijah. Glede na to, da bo v bli\u017enji prihodnosti v EU pribli\u017eno 800 000 kvalificiranih zaposlenih delalo v proizvodnji baterij (v skladu z zakonom o industriji Net Zero ), je klju\u010dno<\/a>, da podjetja v tem sektorju izvajajo politike potrebne skrbnosti in posku\u0161ajo nadomestiti nevarne snovi. Poleg tega bodo imeli pristojni nacionalni organi pooblastila za uvedbo omejitev za nekatere uporabe, podobno kot je dolo\u010deno v uredbi REACH, in jih bodo morali tudi uvesti. <\/p>\n

Popravljivost in ponovna uporaba<\/h2>\n

\u0160tevilne surovine, ki se uporabljajo v izdelkih in energetskih sistemih, kot so pametni telefoni in son\u010dni paneli, so nevarne, \u010de so jim zaposleni izpostavljeni. Zaradi omejenih koli\u010din teh materialov in da bi \u010dim bolj zmanj\u0161ali nepotrebne nevarne odpadke, EU spodbuja in uveljavlja podjetja, da omogo\u010dijo popravilo izdelkov in ponovno uporabo materialov ob koncu \u017eivljenjskega cikla izdelka. Razvila se bo industrija, ki bo to izvajala in v kateri izpostavljenost nevarnim snovem predstavlja resno tveganje. Nujno je treba ustrezno poskrbeti za varnost in zdravje teh zaposlenih. <\/p>\n

Razvoj in pridobivanje strate\u0161kih surovin v EU<\/h2>\n

Zaposleni so lahko izpostavljeni nevarnim snovem ne le med zbiranjem in ponovno uporabo surovin, temve\u010d tudi med postopkom pridobivanja v rudarstvu, ki je znano po mo\u017eni izpostavljenosti nevarnim in rakotvornim snovem. EU si prizadeva zmanj\u0161ati odvisnost od drugih dr\u017eav pri dolo\u010denih surovinah in je vzpostavila okvir za zagotavljanje varne in trajnostne oskrbe s klju\u010dnimi in strate\u0161kimi surovinami. Zastavljeni so bili cilji, da se 10 % surovin pridobiva v EU, 40 % predelovalnih zmogljivosti, 25 % reciklira in da nobena tretja dr\u017eava ne sme zagotoviti ve\u010d kot 65 % letne porabe EU. Poleg prizadevanj za recikliranje ti cilji pomenijo \u0161iritev rudarskih dejavnosti v EU. <\/p>\n

Strate\u0161ke surovine EU<\/h3>\n
\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
Strate\u0161ka surovina<\/th>\nReprezentativna snov<\/th>\nCMR-klasifikacija<\/th>\n<\/tr>\n<\/thead>\n
bizmut<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Borat<\/td>\nBorna kislina (10043-35-3)<\/td>\nstrupena za razmno\u017eevanje<\/td>\n<\/tr>\n
Galij<\/td>\ngalijevarsenid (1303-00-0)<\/td>\nstrupen za razmno\u017eevanje<\/td>\n<\/tr>\n
Germanij<\/td>\nGermanijev dioksid (1310-53-8)<\/td>\nstrupen za razmno\u017eevanje<\/td>\n<\/tr>\n
Kobalt<\/td>\nKobaltov(II)karbonat (513-79-1)<\/td>\nrakotvorne snovi, strupen za razmno\u017eevanje<\/td>\n<\/tr>\n
Baker<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Redke zemlje (za magnete)<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Litij<\/td>\nLitijev karbonat (554-13-2)<\/td>\nstrupen za razmno\u017eevanje (v obravnavi)<\/td>\n<\/tr>\n
Magnezij<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Mangan<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Kovine iz platinaste skupine<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Naravni grafit<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Nikelj<\/td>\nnikeljsulfat (7786-81-4)<\/td>\nrakotvorne snovi, mutagen, strupen za razmno\u017eevanje<\/td>\n<\/tr>\n
Silicijeva kovina<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Titan<\/td>\ntitanov dioksid (13463-67-7)<\/td>\nrakotvoren (mnenje sodi\u0161\u010da)<\/td>\n<\/tr>\n
Tugnsten<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>
Referenca: Packroff, R., Clever, M., Reese, J.; Sicher ist Sicher, 11\/2023, str. 493-499<\/figcaption><\/figure>\n

Varne in trajnostne kemikalije in materiali z na\u010drtovanjem<\/h2>\n

Poleg izzivov v zvezi z nevarnimi surovinami je treba upo\u0161tevati tudi oblikovanje novih kemikalij, materialov in izdelkov. Pri tem se strategija za trajnost kemikalij<\/a> osredoto\u010da na inovacije za varno in trajnostno proizvodnjo kemikalij v EU. Ena od pomembnih skupin materialov so umetna vlakna razli\u010dnih velikosti. V tem okviru vdihljivi prah iz vlaken, ki izpolnjujejo tako imenovana merila SZO, predstavlja velik potencial za rakotvorne snovi. \u010ceprav je varna zasnova \u0161tevilnih vrst vlaken tehni\u010dno dosegljiva, se morajo raziskovalci in in\u017eenirji s podro\u010dja materialov zavedati morebitnih tveganj za zdravje. Morda je najbolj\u0161i na\u010din za ozave\u0161\u010danje vklju\u010devanje informacij o morebitnih zdravstvenih tveganjih pri oblikovanju materialov v njihovo izobra\u017eevanje. <\/p>\n