V tem dokumentu je opisano, kako je bil velik del halogeniranih ogljikovodikov, ki so se uporabljali in proizvajali na Švedskem, opuščen v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Navedenih je več konkretnih primerov v zvezi s tem, katere kemikalije so bile nadomeščene in kakšne so bile alternative. Obravnavane kemikalije so predvsem: diklorometan, trikloroetilen, 1,1,2-dikloro-1,2,2-trifluoroetan in 1,1,1-trikloroetan.