V Evropi vsako leto zboli za rakom približno 1,6 milijona delovno sposobnih ljudi. Zaradi napredka v medicini število preživelih bolnikov z rakom narašča, vse več ozdravljenih bolnikov pa se vrača na delo.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA, eden od šestih partnerjev) na podlagi znanstvene literature predstavlja pregled znanega o tem novem vprašanju. Skupna gospodarska izguba Evropske unije zaradi izgubljenih delovnih dni zaradi raka je bila leta 2009 ocenjena na 9,5 milijarde evrov. Čeprav je vrnitev na delo preživelih bolnikov z rakom gospodarsko pomembna, pa je o stroških neuspeha le malo poročil. Številni preživeli bolniki si prizadevajo za vrnitev na delo, vendar ta proces ni vedno enostaven in se lahko soočajo s težavami.
Težave z vrnitvijo na delo
Raziskave kažejo, da zaposleni, ki so zboleli za rakom, poročajo o različnih učinkih bolezni in zdravljenja na svoje zdravje, vključno z duševnimi, kognitivnimi in telesnimi simptomi. Utrujenost, izčrpanost in čustvene obremenitve so najpogostejše posledice, ne glede na vrsto raka. Druge posledice raka so lahko tudi depresija, tesnoba, bolečine ter težave s pozornostjo in spominom. Zaradi enega ali več teh simptomov se lahko zmanjšata njihova delovna storilnost in delovna sposobnost, kar otežuje ohranitev ali ponovni vstop na trg dela, preživeli raka pa ne morejo opravljati svojih običajnih nalog. Drugi dejavniki, ki vplivajo na vrnitev na delo po zdravljenju raka, so pomen dela in motivacija za delo ter odnos in vedenje sodelavcev ali delodajalcev. Negativne izkušnje, kot so občutek stigmatizacije ali diskriminacije ali nezaželene prilagoditve delovnega mesta, ovirajo vrnitev.
Obravnava vseh teh dejavnikov bi lahko izboljšala stopnjo vrnitve na delo in opozorila na zaposlene, pri katerih obstaja posebno tveganje, da se ne bodo vrnili na delo. Na splošno preživeli bolniki z rakom cenijo prilagoditve dela, ki jih zagotovijo delodajalci, in podporo zdravstvenih delavcev pri vrnitvi na delo, če se z njimi dogovorijo in posvetujejo. Čeprav so takšni programi na voljo v številnih državah, pa se zdi, da o njih in o tem, kaj je mogoče storiti za ohranitev preživelih bolnikov z rakom na delovnem mestu, ni dovolj ozaveščenosti.
V poročilu agencije EU-OSHA je navedeno, da velikost podjetja vpliva na možnosti preživelih bolnikov z rakom, da se vrnejo na delo. V podjetjih z manj kot 250 zaposlenimi so informacije in ozaveščenost o virih za strategije ali programe za vrnitev na delo še posebej pomanjkljive. Vrnitev na delo za samozaposlene in tiste, ki delajo v malih podjetjih, je še bolj problematična.
Kaj lahko storimo za podporo pri vrnitvi na delo oseb, ki so preživele raka?
Za vrnitev na delo so potrebni učinkoviti ukrepi. Prijaznejša vrnitev na delo za zaposlene z rakom bi izboljšala počutje te ranljive skupine in zmanjšala finančne stroške za zaposlene, delodajalce in družbo.
Dokazano je, da multidisciplinarne intervencije, osredotočene na zaposlene, povečajo stopnjo vrnitve na delo, čeprav le v majhnem obsegu. Te intervencije vključujejo fizioterapijo, delovno terapijo, logopedijo, poklicno rehabilitacijo, izobraževanje, svetovanje in usposabljanje. Vendar poročilo, ki ga je pripravila agencija EU-OSHA, kaže, da je o učinkovitosti ukrepov za vrnitev na delo, vključno s tistimi, ki predvidevajo prilagoditve delovnega mesta, znanega malo.
Zato je naslednji korak agencije EU-OSHA nadaljnje raziskovanje obstoječih ukrepov na delovnem mestu in primerov dobre prakse programov za vrnitev na delo ter izkušenj podjetij s študijami primerov podjetij. Objavljenih bo več informacij o uspešnih instrumentih, intervencijah, programih in praksah ter priporočilih, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj. Končni cilj je zagotoviti politične možnosti, ki jih lahko upoštevajo nosilci odločanja, da bi povečali in podprli vrnitev na delo bolnikov z rakom. Agencija EU-OSHA pripravlja tudi kratek dokument, ki naj bi bil v pomoč podjetjem, ki se soočajo s primerom raka med svojimi zaposlenimi.
