STOP sledi hierarhiji nadzora. Pri rakotvornih snoveh je korak navzdol v hierarhiji dovoljen le, če zaradi tehničnih omejitev ne morete popolnoma odpraviti izpostavljenosti. Tu se bomo osredotočili na tretjo stopnjo, O za organizacijske ukrepe. Pred O upoštevajte S in T. Upoštevajte tudi, da lahko uporabite kombinacijo ukrepov.

Organizacijski ukrepi so sestavljeni iz organizacijskih metod in postopkov, notranjih politik in rednih kontrol, vzpostavljenih za preverjanje njihovega izvajanja, vključno z načrti vzdrževanja. Pri izvajanju organizacijskih ukrepov je treba med drugim upoštevati posebnosti delovnega mesta, zaposlenega, opremo, naloge in okolico.

Kaj je treba upoštevati pri ocenjevanju ukrepov, ki jih je treba izvesti:

• Določite vsa delovna in družabna območja.
• Upoštevajte vrsto in stopnjo izpostavljenosti za vsako delovno področje.
• Določite zaposlene, ki potrebujejo dostop do posameznega delovnega območja.
• Upoštevajte povprečni čas, ki ga mora posamezni zaposleni porabiti za vsako delovno področje.
• Pridobite opis vsakega ukrepa, njegovo primernost, učinkovitost in uspešnost ter preučite možen skupni učinek različnih ukrepov za izboljšanje obvladovanja tveganja.
• Zahteve za vzdrževanje

Nekateri organizacijski ukrepi, ki jih je treba upoštevati

Omejitev dostopa do ogroženih območij

Ob upoštevanju rezultatov ocene tveganja morajo delodajalci omejiti dostop do določenih delovnih območij, in sicer strogo le za tiste zaposlene, ki morajo biti tam prisotni. Za omejitev dostopa zaposlenih se lahko postavijo fizične ovire, na primer vrata, za katera je potrebno dovoljenje. Takšna območja se lahko označijo z znaki.

Drug pomemben vidik je omejitev časa, ki ga zaposleni preživijo na tem delovnem območju. To je mogoče doseči z rotacijo nalog, ki jih mora zaposleni opraviti, ali z omejitvijo časa v eni izmeni.

Pri načrtovanju postavitve upoštevajte vsa območja, npr. lokacijo skupnih prostorov (kot so menza, garderobe ali prostori za počitek) glede na delovna območja. Delovni prostori naj ne bodo neposredno povezani z družabnimi prostori.

Higiena in individualna zaščita

Na delovnih območjih, kjer obstaja nevarnost onesnaženja, morate izvajati ukrepe, s katerimi zagotovite, da:

• Vse kemikalije na delovnem mestu so ustrezno označene, nameščeni pa so tudi ustrezni opozorilni in varnostni znaki in signali.
• Delovno mesto je čisto in urejeno.
• Zaposleni ne jedo, ne pijejo in ne kadijo.
• Zaposleni so opremljeni z ustreznimi zaščitnimi oblačili ali drugimi ustreznimi posebnimi oblačili.
• Zagotovljeni so ločeni prostori za shranjevanje delovne ali zaščitne obleke in za oblačila za vsakdanjo rabo.
• Zaposlenim so na voljo ustrezni in zadostni prostori za umivanje in stranišče.
• Zaščitna oprema je ustrezno shranjena na dobro določenem mestu.
• Zdravstveni nadzor je organiziran, njegovi rezultati pa se upoštevajo.

Z notranjimi pravili lahko določite, kje lahko zaposleni jedo, pijejo ali kadijo. Poleg tega lahko te politike določajo postopke, ki jih morajo zaposleni upoštevati v zvezi z zaščitno opremo, ki jo potrebujejo, in sicer kako jo pravilno uporabljati, čistiti, vzdrževati in shranjevati.

Vključite lahko preproste higienske ukrepe in zaposlene opozorite na njihov pomen. Na primer, da si umivajo roke pred jedjo, da si čistijo noge, ko vstopajo v prostore in jih zapuščajo, ter da določijo poti, po katerih morajo zaposleni dostopati do nekaterih kontaminiranih delovnih prostorov.

Informiranje in usposabljanje zaposlenih

Delodajalci morajo zagotoviti, da so zaposleni seznanjeni z rezultati ocene tveganja, vključno z uporabljenimi kemikalijami, njihovimi nevarnimi lastnostmi in načinom uporabe varnostnih listov, in sicer o ukrepih prve pomoči ali nadzoru izpostavljenosti/osebni zaščiti.

Poleg tega je treba zaposlenim zagotoviti jasna navodila o ukrepih, kot so tehnični ukrepi, notranje politike ali varnostni delovni postopki, po možnosti s slikovnim gradivom, shemami ali videoposnetki.

• Upoštevati je treba naloge in raven znanja zaposlenih ter ustrezno prilagoditi jezik in vsebino informacij in usposabljanja.
• Zaposlene je treba redno obveščati in usposabljati ter jih posodabljati, kadar koli se pogoji spremenijo.
• Glede na vrsto informacij/zahtev po usposabljanju jih lahko zagotovite sami in/ali poiščete zunanje strokovno znanje.