V Evropi je približno 36 milijonov zaposlenih izpostavljenih naravnemu ultravijoličnemu sevanju (UVS) s sonca, približno 1 milijon pa UVS iz umetnih virov. Izpostavljenost UVR vpliva predvsem na kožo in oči. Tako sončno kot umetno UVR je razvrščeno kot rakotvorne snovi za ljudi (skupina 1 IARC). Prekomerna izpostavljenost UVR povzroči sončne opekline ter vnetje roženice in očesne veznice z nekajurnim zamikom. Siva mrena in različne vrste kožnega raka se lahko razvijejo po več letih izpostavljenosti UVR. IARC je za leto 2022 v Evropi poročal o več kot 470 000 novih primerih kožnega raka (melanoma in nemelanoma).

Kje se pojavljajo tveganja

Na vse delavce, zaposlene v gradbeništvu, npr. v kmetijstvu in gozdarstvu, gradbeništvu in gradnji inženirskih objektov ali v pomorstvu, sončni UVR še posebej vpliva. Vendar so zaradi izpostavljenosti sončnemu UVR ogroženi tudi zaposleni, ki le delno delajo na prostem, kot so delavci v dostavi, policiji in reševalnih službah, v izobraževanju in gostinstvu. Delovne dejavnosti, ki jih lahko spremlja umetno UVR, so na primer varjenje ali rezanje z oblokom ali laserjem, preskušanje materialov, UV-dezinfekcija (živilska industrija, obdelava vode) ali industrijsko utrjevanje barv.

Več o nevarnosti

UVR z valovnimi dolžinami med 100 in 400 nm ni niti viden niti kako drugače zaznaven. Vsaka valovna dolžina UVR nima enakega biološkega učinka, vendar je treba upoštevati relativno spektralno občutljivost kože in oči. Zato zlasti ultravijolično (UV) sevanje (280-315 nm) predstavlja tveganje za sončne opekline. Ultravijolično (UV) sevanje (315-400 nm) pa med drugim povzroča staranje kože in gubanje.

Sončno sevanje UV-C (100-280 nm) v celoti absorbira stratosferski ozonski plašč, zato ne doseže zemeljske površine. Vendar se lahko umetno sevanje UV-C pojavi na primer pri obločnem varjenju in dezinfekciji (običajno z valovno dolžino 254 nm) ali pri uporabi nekaterih laserskih virov. Umetno sevanje UV-C se delno absorbira v zraku, zaradi česar se tvori ozon.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

UVR vpliva predvsem na površino kože in oči, znano pa je tudi, da zavira imunski sistem. Akutna, prekomerna izpostavljenost UVR lahko povzroči boleče, vendar reverzibilno vnetje roženice in očesne veznice, ki je videti kot “pesek v očesu”, ter vnetno rdečico kože (eritem, sinonim za sončne opekline). Dolgotrajna izpostavljenost visokemu UVR povečuje tveganje za nastanek belega (nemelanomskega) in črnega (melanomskega) kožnega raka ter sive mrene. Medtem ko akutni učinki na zdravje nastopijo z nekajurno zamudo, je latenca bolezni, ki jih povzroča kronična izpostavljenost UVR, večdesetletna.

Kaj lahko storite

Začetni pregled za zamenjavo nevarne delovne opreme je najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti UVR. Pri sončnem UVR vira tveganja (sonca) ni mogoče nadomestiti. Če pa je predvidena uporaba umetnega UVR ali se ta pojavi nenamerno, je treba predhodno opraviti preverjanje zamenjave. Načeloma je najboljša zaščita pred UVR razumna kombinacija tehničnih, organizacijskih in osebnih ukrepov.

Tehnični ukrepi vključujejo vse oblike zaščite in senčenja, npr. nadstreške na stacionarnih delovnih mestih in senčnike na nestacionarnih delovnih mestih na prostem. Popolnoma zaprte kabine zagotavljajo zaščito pred UVR pri uporabi mobilne delovne opreme. Obstoječe senčenje, npr. s stavbami ali rastlinami, pogosto zagotavlja le omejeno zaščito pred UVR. Pri uporabi umetnega UVR je primeren način za zagotavljanje učinkovite zaščite pred UVR zaprtje vira ali zasenčenje dostopnega UVR.

Cilj organizacijskih ukrepov je zmanjšati trajanje izpostavljenosti. Ti vključujejo na primer premestitev delovnih dejavnosti v senčne ali zaščitene prostore, ki so izpostavljeni le malo ali sploh niso izpostavljeni, ter premik delovnega časa v zgodnejše jutranje in poznejše večerne ure (pri delu na prostem). Primera organizacijskih ukrepov sta tudi porazdelitev delovnih dejavnosti med več zaposlenih in omejevanje dostopa do notranjih delovnih prostorov, izpostavljenih UVR, z znaki ali oznakami.

Pogosto so obvezni osebni ukrepi, kot so pokrivalo s širokim robom in zaščita vratu, zaščitna očala (sončna očala ali posebej oblikovana zaščitna očala za umetno UVR), ščitniki za obraz in vizirji ter oblačila in rokavice, ki pokrivajo celotno telo. Predele kože, ki jih ni mogoče pokriti s tekstilom, npr. obraz zaposlenih na prostem, je treba zaščititi z uporabo kreme za sončenje z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.

Reference: IARC, COM, ICNIRP