V Evropi je približno 36 milijonov zaposlenih izpostavljenih naravnemu ultravijoličnemu sevanju (UVS) s sonca, približno 1 milijon pa UVS iz umetnih virov. Izpostavljenost UVS vpliva predvsem na kožo in oči. Tako sončno kot umetno UVS je razvrščeno kot rakotvorne snovi za ljudi (skupina 1 IARC). Prekomerna izpostavljenost UVS povzroči sončne opekline ter vnetje roženice in očesne veznice z nekajurnim zamikom. Siva mrena in različne vrste kožnega raka se lahko razvijejo po več letih izpostavljenosti UVS. IARC je za leto 2022 v Evropi poročal o več kot 470 000 novih primerih kožnega raka (melanoma in nemelanoma).
Kje se pojavljajo tveganja
Na vse zaposlene na prostem, npr. v kmetijstvu in gozdarstvu, gradbeništvu in gradnji inženirskih objektov ali v pomorstvu, sončni UVS še posebej vpliva. Vendar so zaradi izpostavljenosti sončnemu UVS ogroženi tudi zaposleni, ki le delno delajo na prostem, kot so tisti v dostavi, policiji in reševalnih službah, v izobraževanju in gostinstvu. Delovne dejavnosti, ki jih lahko spremlja umetno UVS, so na primer varjenje ali rezanje z oblokom ali laserjem, preskušanje materialov, UV-dezinfekcija (živilska industrija, obdelava vode) ali industrijsko utrjevanje barv.
Več o nevarnosti
UVR z valovnimi dolžinami med 100 in 400 nm ni niti viden niti kako drugače zaznaven. Vsaka valovna dolžina UVR nima enakega biološkega učinka, vendar je treba upoštevati relativno spektralno občutljivost kože in oči. Zato zlasti ultravijolično (UV) sevanje (280-315 nm) predstavlja tveganje za sončne opekline. Ultravijolično (UV) sevanje (315-400 nm) pa med drugim povzroča staranje kože in gubanje.
Sončno sevanje UV-C (100-280 nm) v celoti absorbira stratosferski ozonski plašč, zato ne doseže zemeljske površine. Vendar se lahko umetno sevanje UV-C pojavi na primer pri obločnem varjenju in dezinfekciji (običajno z valovno dolžino 254 nm) ali pri uporabi nekaterih laserskih virov. Umetno sevanje UV-C se delno absorbira v zraku, zaradi česar se tvori ozon.
Nevarnosti, ki se lahko pojavijo
UVS vpliva predvsem na površino kože in oči, znano pa je tudi, da zavira imunski sistem. Akutna, prekomerna izpostavljenost UVS lahko povzroči boleče, a reverzibilno vnetje roženice in očesne veznice, ki daje občutek „peska v očeh“, ter vnetno rdečico kože (eritem, sinonim za sončne opekline). Dolgotrajna visoka izpostavljenost UVS povečuje tveganje za razvoj belega (nemelanomskega) in črnega (melanomskega) kožnega raka ter sive mrene. Medtem ko se akutni učinki na zdravje pojavijo z nekajurnim zamikom, je latenca pri boleznih, ki jih povzroča kronična izpostavljenost UVS, v razponu desetletij.
Kaj lahko storite
Začetno preverjanje možnosti zamenjave nevarne delovne opreme je najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti UVS. Pri sončnem UVR ni mogoče nadomestiti vira tveganja (sonca). Če pa je predvidena uporaba umetnega UVR ali se ta pojavi nenamerno, je treba predhodno opraviti preverjanje zamenjave. Načeloma je najboljša zaščita pred UVR razumna kombinacija tehničnih, organizacijskih in osebnih ukrepov.
Tehnični ukrepi vključujejo vse oblike zaščite in senčenja, npr. nadstreške na stacionarnih delovnih mestih in senčnike na nestacionarnih delovnih mestih na prostem. Popolnoma zaprte kabine zagotavljajo zaščito pred UVR pri uporabi mobilne delovne opreme. Obstoječe senčenje, npr. s stavbami ali rastlinami, pogosto zagotavlja le omejeno zaščito pred UVR. Pri uporabi umetnega UVR je primeren način za zagotavljanje učinkovite zaščite pred UVR zaprtje vira ali zasenčenje dostopnega UVR.
Namen organizacijskih ukrepov je skrajšati trajanje izpostavljenosti. Ti vključujejo na primer prestavitev delovnih dejavnosti v osenčena ali zaščitena območja, ki so le malo ali sploh niso izpostavljena, ter premik delovnega časa na zgodnejše jutranje in poznejše večerne ure (za delo na prostem). Primera organizacijskih ukrepov sta tudi porazdelitev delovnih dejavnosti med več zaposlenih in omejitev dostopa do notranjih delovnih mest, izpostavljenih UVS, z znaki ali oznakami.
Osebni ukrepi, kot so pokrivalo s širokim krajem in zaščito za vrat, zaščitna očala (sončna očala ali posebej zasnovana zaščitna očala za umetno UVS), obrazni ščiti in vizirji ter oblačila in rokavice, ki pokrivajo celotno telo, so pogosto obvezni. Dele kože, ki jih ni mogoče prekriti s tekstilom, npr. obraz zaposlenih na prostem, je treba zaščititi z uporabo kreme za sončenje z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.
Reference: IARC, COM, ICNIRP