V letih 2015 in 2016 je zvezna dežela Hessen v Nemčiji izmerila izpostavljenost trikloroetilenu med zaposlenimi v asfalterskih laboratorijih in ocenila ukrepe za obvladovanje tveganja 14 hessenskih podjetij. Izkazalo se je, da večina podjetij ni v celoti izkoristila možnih tehničnih in organizacijskih ukrepov, zato niso izpolnila vseh zahtev nemške uredbe o nevarnih snoveh (GefStoffV). Leta 2017 so v osmih dodatnih izbranih podjetjih opravljene dodatne meritve, da bi pokazali, kako lahko z dobrim ravnanjem z RMM zmanjšamo izpostavljenost trikloroetilenu na najmanj 1,3 mg/m³ (8h-časovno tehtano povprečje, 95. percentil).

Kaj je trikloroetilen?

Trikloroetilen (TCE, TRI) je brezbarven, nevnetljiv, vendar rakotvorne snovi halogenirani ogljikovodik, ki se pogosto uporablja kot učinkovito industrijsko topilo za organske snovi, kot so olje, mast in bitumen. Kot sredstvo za suho čiščenje je manj nevarni tetrakloroetilen že v petdesetih letih prejšnjega stoletja nadomestil svoj strukturni analog.

V Nemčiji se trikloroetilen še vedno uradno zahteva pri preskušanju asfalta. Ekstrakcije bitumna se izvajajo v tako imenovanih analizatorjih asfalta. Čeprav so ti stroji sistemi z zaprto zanko, je med celotnim postopkom od nalaganja vzorca asfalta v pralno komoro analizatorja asfalta do pridobivanja bitumna z rotacijskim uparjanjem veliko korakov, pri katerih so zaposleni lahko izpostavljeni trikloroetilenu, zlasti z vdihavanjem.

Trikloroetilen je zaradi svoje rakotvorne snovi, mutagene, nefrotoksične in nevrotoksične narave snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost in je navedena na avtorizacijskem seznamu REACH (Priloga XIV). Trenutna avtorizacija (REACH/18/9/4) omogoča njegovo uporabo s strani nadaljnjih uporabnikov v posebnih okoliščinah kot ekstrakcijsko topilo pri analizi asfalta, in sicer samo tako, kot je opisano v vlogi dobavitelja. Ta avtorizacija bo prenehala veljati 21. aprila 2023. Do takrat morajo delodajalci svoje zaposlene v asfaltnih laboratorijih zaščititi pred hlapi trikloroetilenov z ukrepi, ki presegajo ukrepe RMM, ki jih je opisal vlagatelj.

Rešitev

V naši publikaciji “Arbeitsplatzbelastungen durch Trikloroetilen in der Asphaltanalytik bei Umsetzung des Stands der Technik” so povzeti potrebni RMM, kot je prikazano spodaj, za učinkovito zaščito zaposlenih v asfaltnih laboratorijih pred nevarnostmi trikloroetilena.

• Delovanje laboratorija za asfalt v skladu z zahtevami TRGS (Tehnični pravilnik za nevarne snovi) 526 “Laboratoriji”.
• Izvajanje vseh postopkov in procesov za trikloroetilen v digestorijih, ki izpolnjujejo zahteve standarda DIN EN 14175-2, ali v primerljivih tehničnih napravah, katerih učinkovitost je bila preizkušena. Poleg analizatorja asfalta in rotacijskega uparjalnika to vključuje tudi pralni stroj za bitumen in suhi zaboj.
• Posode s svežim in uporabljenim trikloroetilenom je treba hraniti v skladu s specifikacijami TRGS 510 “Skladiščenje nevarnih snovi v nestacionarnih posodah”.
• Izvajanje pomožnih del s trikloretilenom lahko povzroči dodatno izpostavljenost in tako poveča onesnaženost ozadja, zato v skladu s temi pravili ni dovoljeno.
• Če se v eni digestoriju uporablja več naprav, mora biti ta opremljen z zadostnim številom drsnikov, tako da je za dostop do ustrezne naprave treba odpreti le en del sprednje strani.
• Namestitev, priključitev in delovanje analizatorja asfalta in druge opreme je treba opraviti v skladu s specifikacijami v navodilih za uporabo proizvajalca sistema.
• Tehnični strokovnjaki morajo opraviti letni pregled in vzdrževanje analizatorja asfalta.
• Vsaj enkrat na leto je treba preveriti delovanje in učinkovitost sistema digestorija.
• Za polnjenje analizatorja asfalta s svežim trikloroetilenom ali za odvzem uporabljenega trikloroetilenu in bitumenskih trikloroetilenskih mešanic je treba posode za skladiščenje ali odpadke prek spojke priključiti neposredno na analizator asfalta, tako da se polnjenje in odvzem lahko izvajata v zaprtem krogu.
• Pri ekstrakciji bitumenske zmesi trikloroetilen mora biti zbiralna posoda (navadno steklena bučka z okroglim dnom) s tesno spojko neposredno povezana z izpustnim ventilom analizatorja asfalta. Parna faza trikloroetilena se po cevi odvaja v posodo analizatorja asfalta ali v posodo za odpadke, v kateri se zbira neuporabljena bitumenska trikloroetilenova mešanica (postopek izpodrivanja plina).
• Bučko z okroglim dnom, ki vsebuje bitumensko mešanico trikloroetilenov, je treba tudi v digestoriju zapreti s steklenim zamaškom.
• Trikloroetilen, ki se destilira pri pridobivanju bitumna, se prek centrifuge vrača v analizator asfalta.
• Delovne opreme, onesnažene z bitumnom, se ne sme ročno čistiti s trikloroetilenom. Pri uporabi trikloroetilena je treba uporabljati zaprt stroj za pranje bitumna, ki deluje v digestoriju. Za ročno čiščenje so na voljo ustrezna čistilna sredstva, na primer na osnovi estrov rastlinskih olj, ki pa jih je treba kljub temu izvajati v digestoriju.
• Če se rudarjeve snovi (agregat in polnilo) po glavni ekstrakciji v več serijah sušijo v analizatorju asfalta, tudi ni mogoče izključiti, da še vedno vsebujejo ostanke trikloroetilenov. Da bi se izognili izpostavljenosti trikloroetilenu, morajo rudar snovi, ekstrahirane v analizatorju asfalta, ostati v digestoriju, dokler se ne ohladijo. Dodatno sušenje se lahko izvede tudi v ogrevanem suhem prostoru, ki mora delovati v istem digestoriju kot sistem za ekstrakcijo.
• Tudi delovnih površin v digestoriju ne smete čistiti s trikloroetilenom. Za te namene so na voljo ustrezna čistila, na primer na osnovi estrov rastlinskih olj.
• Gostota asfalta se določi samo z uporabo vode.
• Pri vseh delih, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti kože trikloroetilenu, je treba nositi ustrezne zaščitne rokavice iz fluorokarbonske gume (FKM).
• Za neškodljivo odstranjevanje izteklega trikloroetilena je treba uporabljati ustrezna kemična vezivna sredstva, delovno opremo za sprejemanje kemičnih veziv in neprepustne zabojnike za odpadke ter ustrezno osebna varovalna oprema (kot so zgoraj navedene kemične zaščitne rokavice, zaščita dihal v obliki polmask s filtrom razreda A (za visoko vrele organske spojine) ali respiratorjev z ventilatorsko zračno kapuco).