Cilj te rešitve je bil najti nekemično zaščito pred insekti, ki bi bila sprejemljiva z ekonomskega in okoljskega vidika za vse zainteresirane strani v gozdarskem sektorju na Švedskem.

Ciljna populacija in okolje

Ciljna populacija te rešitve so bili zaposleni v švedskem gozdarskem sektorju, ki so delali s škodljivimi pesticidi (kemikalijami). Te kemikalije so običajno preventivni insekticidi, kot so sintetični piretroidi in neonikotinoidi, in so se uporabljale za preprečevanje žuželkam, da bi objedale lubje mladih drevesnih sadik. Imajo močne učinke na številne žuželke in škodljivo vplivajo na zdravje zaposlenih. Te kemikalije niso jasno razvrščene med rakotvorne snovi, vendar so povezane s hudimi škodljivimi posledicami za zdravje, vključno s tekom iz oči in nosu, težavami z dihali, težavami s kožo in alergijami. Čeprav se ti pesticidi uporabljajo po vsem svetu, je bila na Švedskem težava v tem, da je bila večina dela sezonskega, tj. v poletni sezoni, in da so zaposleni zaradi visokih temperatur v poletni sezoni ravnali s predhodno tretiranimi sadikami dreves brez zaščitnih oblačil.

Koraki

1. Opredelitev težav s pesticidi pri regeneraciji (1992). Takrat je vprašanje uporabe insekticidov prvič postalo del družbenega koledarja na Švedskem.
2. Seminar z izumitelji in raziskovalci za opis problema (1993). Po seminarju so raziskovalci razvili več kot 50 zaščitnih naprav, ki so jih preizkušali več let. Vendar se je le nekaj teh naprav izkazalo za potencialno uporabne, njihovi rezultati pa niso bili prepričljivi. Glavna težava je bila v tem, da so bile žuželke precej odporne, drevesne sadike pa ne. Zato bi agresivna rešitev proti žuželkam uničila tudi drevesne sadike.
3. Da bi pospešili proces iskanja bolj trajnostne in učinkovite rešitve, je bil ustanovljen Odbor za zaščito sadik (1998). Člani odbora so postali vsi pomembni deležniki v zvezi s problematiko insekticidov in sadik dreves na Švedskem, naloge pa so bile razdeljene. Skogforsk (Gozdarski raziskovalni inštitut) je na primer prevzel upravne in finančne naloge ter nekatere raziskovalne naloge. Univerza za kmetijske vede je opravila večino raziskav in pripravila končno rešitev problema. Druge zainteresirane strani, kot so Švedska agencija za gozdove in gozdarska podjetja, so preverjale, ali je odbor ostal na pravi poti, in na vse možne načine pomagale pri iskanju rešitve. Vse zainteresirane strani so prikazane na spodnji sliki.
4. Ključno za skupno iskanje rešitve je bilo, da so imeli vsi deležniki od prvega dne v mislih isti cilj: najti rešitev za uporabo insekticidov v švedskem gozdarskem sektorju. Druge strani, ki želijo vstopiti v podoben proces iskanja rešitve za uporabo kemikalij v gozdarskem sektorju, bi lahko vključevale tudi okoljske zainteresirane strani, kot je Svet za upravljanje gozdov (Forest Stewardship Council – FSC). Ta projekt ni vključeval FSC ali drugih okoljskih deležnikov, saj so to odgovornost prevzeli drugi deležniki, FSC pa takrat na Švedskem ni bil prisoten.
5. Rešitev: leta 2001 je bila najdena rešitev. Načrt je bil, da se na stebla sadik nanese določena vrsta lepila na vodni osnovi, nato pa se na lepilo razprši zelo fin pesek. To deluje, saj žuželke ne marajo peska v ustih, zato se izogibajo sadikam. Leta 2002 je bila rešitev patentirana.
6. Da bi bila ta rešitev donosna in na voljo v velikem obsegu, je bil razvit stroj za dostavo lepila in peska. Ta stroj, Conniflex, je bil dan na trg leta 2009, v obdobju 2010-2015 pa se je vedno bolj uporabljal. Število prizadetih sadik se iz leta v leto zmanjšuje, prav tako pa tudi uporaba insekticidov. Pomembno vlogo v tej fazi projekta je imela organizacija FSC, ki je povečala pritisk na podjetja, da zmanjšajo uporabo kemikalij v gozdarstvu in poiščejo alternativne rešitve.

Financiranje

Na začetku delovanja Odbora (1998) je bilo ocenjeno, da bo letni proračun za ta projekt znašal približno 320 000 EUR. Projekt naj bi se izvajal pet let. Večina sredstev je bila zbrana z dogovorom z vsemi gozdnimi drevesnicami o plačilu 0,03 evrocenta na sadiko, tretirano z insekticidom. Ker je iskanje rešitve problema trajalo veliko dlje, kot je bilo sprva predvideno, je bilo treba pogodbo z gozdnimi drevesnicami večkrat podaljšati. Končne pogodbe so bile sklenjene za obdobje 2010-2014. Skupni stroški od začetka projekta so ocenjeni na približno 6 milijonov EUR.

Pridobljene izkušnje

1. Za razvoj rešitev, primerljivih s tukaj opisano rešitvijo, je treba opredeliti problem in zainteresirane strani ter z vsemi zainteresiranimi stranmi doseči soglasje o tem, kakšen je problem.
2. Financiranje teh projektov je lahko precejšen izziv, vendar so na voljo ustvarjalne rešitve. V tem projektu je bilo uporabljenih več takih rešitev, na primer cena na enoto, ki je na splošno privlačna zaradi nizke stopnje za podjetja, in kombinacija več virov financiranja, tj. sredstev za raziskave, vladnih sredstev in sredstev podjetja.
3. Vlogo zainteresiranih strani in njihov vpliv v družbenem in političnem kontekstu lahko uporabite za lobiranje za svojo rešitev.