• Tema: Rakotvorne snovi
• Predmetno področje: kemija (naravoslovje)
• Starostna skupina: (najmanj) 9. razred osnovne šole (14 let)

Nameni učne ure:

• Učenci poglobijo znanje o nevarnih lastnostih snovi in njihovem označevanju ter o ravnanju z nevarnimi snovmi, zlasti rakotvornimi, mutagenimi in za razmnoževanje strupenimi kemikalijami (CMR).
• Učenci dopolnijo svoje znanje o raku in rakotvornih snoveh (glej vsebino postaj).
• Učenci razvijajo spretnosti pri uporabi/delu z različnimi viri podatkov (zbirke podatkov, svetovni splet, strokovna literatura itd.) ter pri predstavitvi ali oblikovanju kratkih, jedrnatih besedil o temi in mini dejavnostih.
• Učenci se usposabljajo za sodelovalno učenje in komunikacijo ter razvijajo kritično mišljenje.

Dejavnosti

Cilj je v omejenem času zagotoviti ključne vidike/informacije o rakotvornih snoveh z z vrtenjem na sedmih postajah.

1. Kaj je rak?
2. Lastnosti rakotvornih snovi
3. Označevanje rakotvornih snovi
4. Razvrščanje rakotvornih snovi
5. Primeri rakotvornih snovi in njihove lastnosti
6. Možne rakotvorne snovi na delovnem mestu
7. 12 nasvetov za preprečevanje raka

Možne različice izvajanja

Najosnovnejša izvedba

Učitelj pripravlja vsebine in dejavnosti na samostojnem mestu.

Napredno izvajanje

Čas za predhodne priprave:
Oblikujejo se trojice/skupine (naključne ali poimenovane), ki izberejo teme (izberejo – izžrebajo vrstni red izbire teme postaje). Trojke/skupine pripravijo vsebino postaje v skladu z naslednjimi merili:

• Izpopolnjevanje vsebine postaje:
  Na podlagi pripravljene vsebine in različnih virov izluščijo ključno (kratko, jedrnato) vsebino/informacije, ki so pomembne in relevantne za vrstnike.
• Didaktična izpopolnitev postaje:
  Učenci predstavijo vsebino/informacije na zapomnljiv (“čim več in čim lažje (razumljivo)”) ali zanimiv način, z izobraževalnim gradivom, pripomočki in/ali načrtovanimi dejavnostmi v trajanju 5 minut → priprava izobraževalnega gradiva

Formativno izvajanje

Pred izvedbo, po pripravi vsebin za postaje, sledi medsebojna analiza učnega gradiva – trojke/skupine pregledajo vsebino ali učno gradivo za vsako postajo (npr. vsaka skupina pregleda vsebino postaje z eno nižjo številko) in podajo povratne informacije (povratne informacije za 5 minut) o obsegu, strokovnosti, preglednosti, jasnosti in uporabnosti gradiva (za vse).

Trojke/skupine se vrnejo na svoje postaje in po potrebi poskušajo izboljšati svoje učno gradivo na podlagi povratnih informacij (10 minut).

Čas izvedbe

• Začetek dejavnosti:
  Vrtenje skupin po postajah v smeri urinega kazalca.
• Enostavna izvedba:
  Skupine se v primernih časovnih intervalih (npr. 5 minut) izmenjujejo po postajah.
• Napredno izvajanje:
  Vsak član trojice ima svojo barvo (npr. zeleno, modro in rdečo). Izbrana barva (določi jo učitelj) ostane na svoji postaji (gostitelju), medtem ko se druga dva premakneta k naslednji. V petih minutah gostitelj postaje predstavi temo ali vodi dejavnost na to temo. V naslednjem krogu gostitelj postane eden od gostujočih učencev (druga barva) itd. (rotacija traja 35 minut + 10 minut rezerve).

Možne vsebine in dejavnosti po postajah

Postaja 1: Kaj je rak?

Vprašanje za študente:

• Kako razumete bolezen rak?
• Ali imate izkušnje s to boleznijo v širši družini?

Rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana delitev celic. Delitev celic je v človeškem telesu normalen proces, vendar le toliko, kolikor je potrebno za normalno, fiziološko obnovo starajočih se celic. Pri rakavih celicah pa delitev poteka nenadzorovano in zaradi te nenadzorovane delitve se mutirane rakave celice pogosto razrastejo v okoliško tkivo in se lahko celo razširijo (metastazirajo) po krvnih ali limfnih žilah v oddaljene organe.

Kaj je rak? Splošni vidiki

Rak ni le ena bolezen, ampak je ime za več kot dvesto različnih bolezni, ki jih lahko glede na organe, v katerih se pojavljajo, razvrstimo v več velikih skupin (karcinomi, sarkomi, levkemije in limfomi). Verjetnost za nastanek raka se začne bistveno povečevati pri starosti od 45 do 50 let. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je rak drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu, takoj za boleznimi srca in ožilja, saj bo leta 2020 umrlo skoraj 10 milijonov ljudi. V Evropski uniji (EU) so letos raka diagnosticirali pri 2,7 milijona ljudi. Ocenjuje se, da je rak vzrok 52 % vseh smrti, povezanih z delom, v Evropski uniji. Zaradi izpostavljenosti rakotvorne snovi na delovnem mestu je vsako leto približno 120 000 ljudi diagnosticiranih z rakom, skoraj 80 000 pa jih izgubi življenje.

Vprašanja za študente

• Kaj bi lahko še znanstveno povedali o raku? (Preučite zanesljiv vir.)
• Kdo lahko zboli za rakom in zakaj?
• Kako bi dopolnili svoje zapiske o tem, kaj je rak?

Postaja 2: Lastnosti rakotvornih snovi

Vprašanja za učence:

• Kaj NAPO pravi o rakotvornih snoveh?
• Oglejte si NAPO-jev film “Nevarnost: in odgovorite na vprašanja na listu za opazovanje.
• Kako lahko nevarne (strupene, rakotvorne) snovi vstopijo v telo? Označi to na diagramu!
• Katere lastnosti nevarnih snovi so želeli ustvarjalci filma poudariti s prikazanimi odlomki?

• Ali so učinki rakotvornih snovi vidni takoj?
• Kaj pomeni dolgotrajna izpostavljenost rakotvorne snovi? Kako še imenujemo takšno izpostavljenost nevarnim snovem?

Postaja 3: Označevanje rakotvornih snovi

Vprašanje za študente

• V filmu NAPO ste opazili piktogram. Ali ga poznate?

To je razmeroma nov piktogram, ki označuje posebno nevarno skupino snovi. Imenuje se tudi piktogram CMR ( kratica, ki izhaja iz izrazov rakotvorne, mutagene snoviin snovi, strupene za razmnoževanje).

Vprašanje za študente

• Kako bi CMR prevedli v svoj jezik?

Rakotvorne snovi so lahko kemični, fizikalni ali biološki dejavnik ali drug dejavnik, ki lahko povzroči raka ali poveča njegovo pojavnost. Mutageni (mutagene snovi) povzročajo mutacije ali povečujejo pogostost mutacij. Mutacija je trajna sprememba v količini ali strukturi genskega materiala celice. Če te mutacije prizadenejo zarodne celice (jajčne celice ali semenčice), se lahko prenesejo na potomce. Mutageni so lahko fizikalnega izvora (izpostavljenost ionizirajočemu ali ultravijoličnemu sevanju), kemičnega izvora (izpostavljenost snovem, kot sta benzen ali formaldehid) ali biološkega izvora (okužba z nekaterimi biološkimi dejavniki (virusi, bakterijami in paraziti).

Nevarne snovi, kot so rakotvorne snovi, niso označene le s piktogrami, ampak tudi z opozorilnimi besedami ter stavki H in P.

Kaj so opozorilne besede? To so besede, ki označujejo stopnjo resnosti nevarnosti in bralca dodatno opozarjajo na morebitno nevarnost. Takšne besede so npr. nevarnost ali opozorilo v primeru rakotvornih snovi kategorije 1A ali 1B ali kategorije 2 (s kategorijami rakotvornih snovi se boste seznanili na naslednji postaji).

Stavki H so stavki o nevarnostiin opisujejo naravo nevarne snovi ter jo ustrezno razvrščajo v razred ali kategorijo s številko. Pri rakotvornih snoveh so ti stavki npr:

H350: Lahko povzroči raka.
H350i: Pri vdihavanju lahko povzroči raka.
H351: Sum, da povzroča raka.

P – stavki so previdnostnistavki, ki opisujejo priporočene ukrepe pri ravnanju z določeno nevarno snovjo za zmanjšanje ali preprečitev škodljivih učinkov zaradi izpostavljenosti, uporabe ali odstranjevanja nevarne snovi. Pri rakotvornih snoveh so ti stavki npr:

P201: Pred uporabo pridobite posebna navodila.
P202: Ne ravnajte z njim, dokler ne preberete in razumete vseh varnostnih ukrepov.

Postaja 4: Razvrščanje rakotvornih snovi

Vprašanje za študente

• Pozorno preberite spodnje besedilo in odgovorite, kakšna je razlika med evropskim in mednarodnim (ameriškim) sistemom razvrščanja rakotvornih snovi?

Rakotvorne snovi povzroča raka ali povečuje njegovo pojavnost. Snovi, ki so v preskusih na živalih povzročile benigne in maligne tvorbe, so domnevne ali sumljive rakotvorne snovi za ljudi, razen če obstajajo trdni dokazi, da mehanizem nastanka tumorja ni pomemben za ljudi. Razvrščanje snovi med rakotvorne snovi je postopek, v katerem se snovi razvrstijo v eno od kategorij na podlagi trdnosti in zanesljivosti dokazov. Podatki za razvrščanje se pridobijo z laboratorijskimi testi, računskimi metodami in izkušnjami ljudi (epidemiološke študije). Razvrščanje nevarnih in rakotvornih snovi (v skladu z uredbo CLP) temelji na ugotavljanju nevarnih lastnosti teh snovi (NE na ugotavljanju njihovega tveganja).

Evropska unija uporablja uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP), ki razvršča rakotvorne snovi na podlagi dokazov iz zanesljivih študij na ljudeh in živalih ter po potrebi dodatnih podatkov. Opredeljuje dve različni kategoriji nevarnosti:

• Kategorija 1: vključuje snovi, za katere je znano ali se sumi, da so rakotvorne snovi za ljudi, in je razdeljena v dve kategoriji:
  • Kategorija 1A: vključuje dokazane rakotvorne snovi za ljudi (epidemiološke študije);
  • Kategorija 1B: vključuje snovi, za katere je na podlagi dokazov na živalih znano, da so rakotvorne snovi za ljudi.
• Kategorija 2: vključuje snovi, za katere obstaja sum, da so rakotvorne snovi za ljudi, na podlagi dokazov iz študij na ljudeh in/ali živalih, ki pa niso dovolj prepričljivi, da bi snov uvrstili v kategorijo 1A ali 1B.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) razvršča rakotvorne snovi v štiri ali pet skupin:

• Skupina 1: snov je rakotvorne snovi za ljudi
• Skupina 2A: snov je verjetno rakotvorne snovi za ljudi
• Skupina 2B: snov je morda rakotvorne snovi za ljudi
• Skupina 3: snovi ni mogoče razvrstiti kot rakotvorne snovi za ljudi
• Skupina 4: snov verjetno ni rakotvorne snovi za ljudi

Načelo razvrščanja IARC temelji na dokazih o tveganjih rakotvornih snovi zaradi izpostavljenosti ljudi. Primer: snov, ki pri dolgotrajni izpostavljenosti velikim odmerkom le malo poveča verjetnost nastanka raka pri ljudeh (dokazi za to majhno povečanje so prepričljivi), bo razvrščena v kategorijo 1, čeprav pri običajni uporabi snov ne predstavlja velikega tveganja.

Postaja 5: Primeri rakotvornih snovi in njihove lastnosti

Vprašanje za študente

• S predloženega seznama (ali po lastni presoji) izberite enega od rakotvornih snovi (npr. benzen, akrilamid, formaldehid, azbest) in s pomočjo varnostnega lista ali zapisa o njegovih lastnostih predstavite nevarnosti, ki jih lahko predstavlja nepravilna uporaba.

Postaja 6: Možne rakotvorne snovi na delovnem mestu

Vprašanja za študente

• Preučite izbrano delovno mesto in razmislite, s katerimi možnimi rakotvorne snovi (krom, kadmij, benzen, akrilamid, formaldehid, izrabljena strojna mineralna olja, izpušni plini dizelskih motorjev, lesni prah, azbest) se lahko zaposleni srečajo na tem delovnem mestu?
• Kakšne ukrepe mora sprejeti delodajalec?
• Kako naj zaposleni ukrepa?

Primer delovnega mesta v gradbeništvu z izpostavljenostjo azbestu:

• Azbest se je pogosto uporabljal v stavbah in gradbenih materialih. Z drobljenjem materialov, ki vsebujejo azbest, se v zrak sproščajo azbestna vlakna. Posameznih vlaken azbesta ni mogoče videti ali zavohati. Ta vlakna lahko nevede vdihnemo in se nato ujamejo v pljučih ali obtičijo v prebavilih.
• Pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko vdihana ali zaužita azbestna vlakna povzročijo vnetje in raka (pljučni rak in mezoteliom). Latentno obdobje med izpostavljenostjo in pojavom raka, povezanega z azbestom, je zelo dolgo (od 15 do 50 let).
• Leta 2005 je Evropska unija prepovedala vsakršno uporabo azbesta ter pridobivanje, proizvodnjo in predelavo azbestnih izdelkov. Vendar to ne pomeni, da tega zelo škodljivega materiala ni več v naši bližini. Nasprotno, še vedno je v številnih izdelkih, kot so vodovodne cevi, jekleni okvirji stavb, ogrevalni kotli, tesnila in strešne kritine.
• Kaj morajo storiti delodajalci? Pred začetkom gradbeništva morajo ugotoviti, ali so na gradbišču prisotni materiali, ki vsebujejo azbest. Preveriti morajo, ali se bodo vlakna med gradbenimi deli sproščala v zrak, in dosledno upoštevati veljavne predpise. Zaposleni je treba obvestiti o tveganjih in preventivnih ukrepih. Dela morajo opravljati usposobljeni zaposleni z uporabo ustrezne opreme in delovnih tehnik.
• Kaj morajo storiti zaposleni? Uporabljati morajo ustrezno osebno opremo za zaščito dihal in zaščitna oblačila, ki jih zagotovi delodajalec. Materiale, ki vsebujejo azbest, je treba odstraniti tako, da jih čim manj poškodujejo.

Vprašanja za študente

• Kaj storiti, če kot prostovoljec sodelujete pri čiščenju okolja in opazite nezakonito odlagališče azbestno-cementne kritine?
• Razmislite, ali so v vašem okolju stavbe s strehami iz azbestnega cementa.

Izdelkov azbesta ne smemo odstranjevati sami, temveč se obrnite na pooblaščene izvajalce, ki so usposobljeni in imajo ustrezno osebno varovalno opremo. O nezakonitem odlaganju odpadkov obvestite organizatorje okoljevarstvene akcije, ki bodo o tem obvestili pristojne inšpekcijske organe.

Primer delovnega mesta v avtomehanični delavnici in izpostavljenosti emisijam dizelskih motorjev:

• Večina nevarnih snovi je označena in razvrščena, vendar obstajajo tudi rakotvorne snovi, ki nastajajo kot stranski produkti med delovnim postopkom. Ker ti običajno niso označeni in nimajo varnostnega lista, jim je treba nameniti posebno pozornost. Izpušni plini dizelskih motorjev so kompleksna zmes plinov, hlapov, tekočih aerosolov in delcev. V izpušnih plinih so razmeroma velike količine saj, zmes pa vsebuje več rakotvornih snovi.
• Kratkotrajna izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev lahko povzroči draženje oči, nosu, grla in pljuč. Dolgotrajna izpostavljenost lahko poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni dihal, vključno s pljučnim rakom.

Oglejte si animirani film “Napo ozavešča o skritih morilcih”.

Vprašanje za študente

• Zakaj morajo biti delodajalci posebej pozorni na rakotvorne snovi, ki nastajajo kot stranski produkti med delovnim procesom?

Postaja 7: Dvanajst nasvetov za preprečevanje raka

Ali ste vedeli, da vsako leto za rakom zboli več kot 12.000 Slovencev, od tega jih 5.700 umre? Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Najpogostejši raki v Sloveniji so:

• Kožni rak
• Rak debelega črevesa
• Rak danke
• Pljučni rak
• Rak dojk
• Rak na prostati

Navedene vrste raka so lahko povezane z nezdravim življenjskim slogom, npr. s pretiranim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, pa tudi z izpostavljenostjo rakotvornim snovem na delovnem mestu (npr. izpostavljenost azbestu ostaja velik problem pri odstranjevanju, rušenju objektov in vzdrževanju stavb).

Verjetnost za nastanek raka je odvisna od vsote medsebojno povezanih dejavnikov tveganja:

• okoljski dejavniki (biološki, kemični in fizikalni)
• življenjski slog (kajenje, nezdrava prehrana)
• Izpostavljenost rakotvorne snovi v delovnem okolju
• Dedna nagnjenost
• Naključno

Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja ne pomeni, da bo vsaka izpostavljena oseba zagotovo zbolela, pomeni pa večjo možnost, da zboli. Kako se torej izogniti raku? Kako zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek raka?

Vprašanje za študente

• Predlagajte nekaj ukrepov v boju proti raku! Primerjajte jih z 12 nasveti za preprečevanje raka, opisanimi v zloženki Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

12 nasvetov, kako zmanjšati tveganje za nastanek raka ali ga odkriti, še preden vas težave pošljejo k zdravniku

Leta 1986 so strokovnjaki programa Evropa proti raku na podlagi predhodnega znanja o dejavnikih v življenjskem in delovnem okolju, ki so povezani z razvojem raka, ter o pristopih za zmanjšanje tveganja za to bolezen pripravili prvo različico Evropskega kodeksa proti raku. Gre za nasvete, kako živeti, da bi čim bolj zmanjšali ranljivost, ter da bi ob podpori države zmanjšali stopnjo obolevnosti in umrljivosti prebivalstva za rakom. Nova spoznanja o dejavnikih tveganja za nastanek raka in ukrepih za čimprejšnje odkrivanje bolezni so privedla do sprememb kodeksa najprej leta 1995, nato leta 2003 in nazadnje leta 2014.

Četrto, posodobljeno različico kodeksa so pripravili strokovnjaki, zbrani pod okriljem Mednarodne agencije za raziskave raka, specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije.

Upoštevanje posodobljenih nasvetov ne zmanjšuje le nevarnosti raka, ampak tudi drugih kroničnih bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja, ki so tudi najbolj usodne. Skrb za zdravje je osebna odgovornost, ki je mogoča le v državi, ki podpira zdravje v vseh politikah, zato odgovornosti družbe pri preprečevanju raka in drugih bolezni ne smemo zanemariti.

Evropski kodeks proti raku 2014

1. Ne kadite!
   Ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov v nobeni obliki! Kadilci, čim prej prenehajte kaditi!
   
2. Ne kadite v prisotnosti drugih!
   Vaše kajenje lahko škoduje zdravju ljudi okoli vas! Ne kadite doma ali na delovnem mestu
3. Ohranite zdravo, normalno telesno težo!
   Debelost povečuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke ter številnih drugih rakavih bolezni. Z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja, vzdržujte normalno telesno težo! Ohranite telesno dejavnost!
4. Bodite telesno dejavni vsak dan!
   Omejite čas, ki ga preživite v sedečem položaju! Udeležujte se različnih dejavnosti (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh)!
5. Jejte zdravo!
   Uživajte veliko polnozrnatih žit, stročnic, zelenjave in sadja! Ne jejte preveč visokokalorične hrane (hrane z veliko sladkorja in maščob) in se izogibajte sladkim pijačam! Izogibajte se mesnim izdelkom in jejte manj rdečega mesa ter živil z visoko vsebnostjo natrija!
6. Omejite vse vrste alkoholnih pijač!
   Za preprečevanje raka je najbolje, da sploh ne pijete alkoholnih pijač. Če včasih pijete, lahko moški popijejo največ dve enoti alkoholnih pijač na dan, ženske pa le eno (enota vsebuje 10 g čistega alkohola, ki ga vsebuje 1 dL vina, 2,5 dL piva, 0,3 dL žganja ali 2,5 dL mošta).
7. Čim manj se izpostavljajte soncu!
   Uporabljajte zaščitna oblačila, pokrivala, sončna očala in kreme. Pazite, da se izognete sončnim opeklinam, zlasti pri otrocih!
   Nevarno je tudi sončenje v solarijih, saj je učinek podoben soncu.
8. Pri delu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, ki povzročajo raka!
   Seznanite se s snovmi, s katerimi se srečujete na delovnem mestu!
   Upoštevajte smernice za varnost in zdravje pri delu!
9. Zaščitite se pred ionizirajočim sevanjem!
   Kadar je v tleh več radioaktivnega elementa radona, lahko prodre v stavbe – v bivalne in delovne prostore. Redno prezračevanje znatno zmanjša koncentracijo radona v prostorih in varuje pred razvojem pljučnega raka.
10. Ženske
    Dojenje zmanjšuje tveganje za nastanek raka, zato dojite svoje otroke, če je le mogoče! Omejite uporabo hormonskih zdravil za lajšanje simptomov menopavze, saj so povezana z nekaterimi vrstami raka!
11. Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti:
    hepatitisu B
    humanemu papiloma virusu (HPV) (dekleta).
12. Sodelujte v organiziranih presejalnih programih!
    Po 50. letu starosti opravite test na okultno kri v blatu, ki ga ponuja program Svit! Ženske, redno obiskujte svojega ginekologa na presejalni pregled materničnega vratu! Če prejmete vabilo na presejalni pregled v okviru programa Zora, se nemudoma odzovite! Ženske, starejše od 50 let, naj se naročijo na preventivno mamografijo. Če prejmete vabilo v program Dora, se takoj odzovite vabilu!