• Tema: Rakotvorne snovi
• Predmetno področje: kemija (naravoslovje)
• Starostna skupina: (najmanj) 9. razred osnovne šole (14 let)

Nameni učne ure:

• Učenci poglobijo znanje o nevarnih lastnostih snovi in njihovem označevanju ter o ravnanju z nevarnimi snovmi, zlasti rakotvornimi, mutagenimi in za razmnoževanje strupenimi kemikalijami (CMR).
• Učenci dopolnijo svoje znanje o raku in rakotvornih snoveh (glej vsebino postaj).
• Učenci razvijajo spretnosti pri uporabi/delu z različnimi viri podatkov (zbirke podatkov, svetovni splet, strokovna literatura itd.) ter pri predstavitvi ali oblikovanju kratkih, jedrnatih besedil o temi in mini dejavnostih.
• Učenci se usposabljajo za sodelovalno učenje in komunikacijo ter razvijajo kritično mišljenje.

Dejavnosti

Cilj je v omejenem času zagotoviti ključne vidike/informacije o rakotvornih snoveh z z vrtenjem na sedmih postajah.

1. Kaj je rak?
2. Lastnosti rakotvornih snovi
3. Označevanje rakotvornih snovi
4. Razvrščanje rakotvornih snovi
5. Primeri rakotvornih snovi in njihove lastnosti
6. Možne rakotvorne snovi na delovnem mestu
7. 12 nasvetov za preprečevanje raka

Možne različice izvajanja

Najosnovnejša izvedba

Učitelj pripravlja vsebine in dejavnosti na samostojnem mestu.

Napredno izvajanje

Čas za predhodne priprave:
Oblikujejo se trojice/skupine (naključne ali poimenovane), ki izberejo teme (izberejo – izžrebajo vrstni red izbire teme postaje). Trojke/skupine pripravijo vsebino postaje v skladu z naslednjimi merili:

• Izpopolnjevanje vsebine postaje:
  Na podlagi pripravljene vsebine in različnih virov izluščijo ključno (kratko, jedrnato) vsebino/informacije, ki so pomembne in relevantne za vrstnike.
• Didaktična izpopolnitev postaje:
  Učenci predstavijo vsebino/informacije na zapomnljiv (“čim več in čim lažje (razumljivo)”) ali zanimiv način, z izobraževalnim gradivom, pripomočki in/ali načrtovanimi dejavnostmi v trajanju 5 minut → priprava izobraževalnega gradiva

Formativno izvajanje

Pred izvedbo, po pripravi vsebin za postaje, sledi medsebojna analiza učnega gradiva – trojke/skupine pregledajo vsebino ali učno gradivo za vsako postajo (npr. vsaka skupina pregleda vsebino postaje z eno nižjo številko) in podajo povratne informacije (povratne informacije za 5 minut) o obsegu, strokovnosti, preglednosti, jasnosti in uporabnosti gradiva (za vse).

Trojke/skupine se vrnejo na svoje postaje in po potrebi poskušajo izboljšati svoje učno gradivo na podlagi povratnih informacij (10 minut).

Čas izvedbe

• Začetek dejavnosti:
  Vrtenje skupin po postajah v smeri urinega kazalca.
• Enostavna izvedba:
  Skupine se v primernih časovnih intervalih (npr. 5 minut) izmenjujejo po postajah.
• Napredno izvajanje:
  Vsak član trojice ima svojo barvo (npr. zeleno, modro in rdečo). Izbrana barva (določi jo učitelj) ostane na svoji postaji (gostitelju), medtem ko se druga dva premakneta k naslednji. V petih minutah gostitelj postaje predstavi temo ali vodi dejavnost na to temo. V naslednjem krogu gostitelj postane eden od gostujočih učencev (druga barva) itd. (rotacija traja 35 minut + 10 minut rezerve).

Možne vsebine in dejavnosti po postajah

Postaja 1: Kaj je rak?

Vprašanje za študente:

• Kako razumete bolezen rak?
• Ali imate izkušnje s to boleznijo v širši družini?

Rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana delitev celic. Delitev celic je v človeškem telesu normalen proces, vendar le toliko, kolikor je potrebno za normalno, fiziološko obnovo starajočih se celic. Pri rakavih celicah pa delitev poteka nenadzorovano in zaradi te nenadzorovane delitve se mutirane rakave celice pogosto razrastejo v okoliško tkivo in se lahko celo razširijo (metastazirajo) po krvnih ali limfnih žilah v oddaljene organe.

Kaj je rak? Splošni vidiki

Rak ni ena sama bolezen, temveč ime za več kot dvesto različnih bolezni, ki jih lahko razvrstimo v več širših skupin (karcinomi, sarkomi, levkemije in limfomi), glede na organe, v katerih se pojavljajo. Verjetnost za razvoj raka se začne znatno povečevati od 45. do 50. leta starosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je rak drugi najpogostejši vzrok smrti na svetu, takoj za boleznimi srca in ožilja, s skoraj 10 milijoni smrti v letu 2020. Letos je bilo v Evropski uniji (EU) z rakom diagnosticiranih 2,7 milijona ljudi. Ocenjuje se, da rak povzroči 52 % vseh smrti, povezanih z delom, v Evropski uniji. Zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu vsako leto za rakom zboli približno 120.000 ljudi, skoraj 80.000 pa jih zaradi tega umre.

Vprašanja za študente

• Kaj bi lahko še znanstveno povedali o raku? (Preučite zanesljiv vir.)
• Kdo lahko zboli za rakom in zakaj?
• Kako bi dopolnili svoje zapiske o tem, kaj je rak?

Postaja 2: Lastnosti rakotvornih snovi

Vprašanja za učence:

• Kaj NAPO pravi o rakotvornih snoveh?
• Oglejte si NAPO-jev film “Nevarnost: in odgovorite na vprašanja na listu za opazovanje.
• Kako lahko nevarne (strupene, rakotvorne) snovi vstopijo v telo? Označite na diagramu!
• Katere lastnosti nevarnih snovi so želeli ustvarjalci filma poudariti s prikazanimi odlomki?

• Ali so učinki rakotvornih snovi vidni takoj?
• Kaj pomeni dolgotrajna izpostavljenost rakotvorni snovi? Kako drugače imenujemo tako izpostavljenost nevarnim snovem?

Postaja 3: Označevanje rakotvornih snovi

Vprašanje za študente

• V filmu NAPO ste opazili piktogram. Ali ga poznate?

To je razmeroma nov piktogram, ki označuje posebno nevarno skupino snovi. Imenuje se tudi piktogram CMR ( kratica, ki izhaja iz izrazov rakotvorne, mutagene snoviin snovi, strupene za razmnoževanje).

Vprašanje za študente

• Kako bi CMR prevedli v svoj jezik?

Rakotvorna snov je lahko kemični, fizikalni ali biološki dejavnik ali kak drug dejavnik, ki lahko povzroči raka ali poveča njegovo pogostost. Mutageni (mutagene snovi) povzročajo mutacije ali povečujejo pogostost mutacij. Mutacija je trajna sprememba v količini ali strukturi genetskega materiala celice. Če te mutacije prizadenejo spolne celice (jajčne ali semenčice), se lahko prenesejo na potomce. Mutageni so lahko fizikalnega izvora (izpostavljenost ionizirajočemu ali ultravijoličnemu sevanju), kemičnega izvora (izpostavljenost snovem, kot sta benzen ali formaldehid), ali biološkega izvora (okužba z nekaterimi biološkimi dejavniki (virusi, bakterijami in paraziti)).

Nevarne snovi, kot so rakotvorne snovi, niso označene samo s piktogrami, temveč tudi z opozorilnimi besedami ter H- in P-stavki.

Kaj so opozorilne besede? To so besede, ki označujejo stopnjo resnosti nevarnosti, da bralca dodatno opozorijo na morebitno nevarnost. Take besede so npr. NEVARNOST ali POZOR v primeru rakotvornih snovi kategorije 1A ali 1B oziroma kategorije 2 (s kategorijami rakotvornih snovi se boste seznanili na naslednji postaji).

H-stavki so stavki o nevarnosti in opisujejo naravo nevarne snovi ter jo ustrezno razvrstijo v njen razred ali kategorijo s številko. Za rakotvorne snovi so ti stavki npr.:

H350: Lahko povzroči raka.
H350i: Pri vdihavanju lahko povzroči raka.
H351: Sum, da povzroča raka.

P-stavki so previdnostni stavki, ki opisujejo priporočene ukrepe pri ravnanju z določeno nevarno snovjo za zmanjšanje ali preprečevanje škodljivih učinkov zaradi izpostavljenosti, uporabe ali odstranjevanja nevarne snovi. Za rakotvorne snovi so ti stavki npr.:

P201: Pred uporabo pridobite posebna navodila.
P202: Ne ravnajte z njim, dokler ne preberete in razumete vseh varnostnih ukrepov.

Postaja 4: Razvrščanje rakotvornih snovi

Vprašanje za študente

• Pozorno preberite spodnje besedilo in odgovorite, kakšna je razlika med evropskim in mednarodnim (ameriškim) sistemom razvrščanja rakotvornih snovi?

Rakotvorna snov povzroča raka ali povečuje njegovo pogostost. Snovi, ki so pri testiranjih na živalih povzročile benigne in maligne tvorbe, se štejejo za domnevne ali sumljive rakotvorne snovi za človeka, razen če obstajajo trdni dokazi, da mehanizem nastanka tumorja ni relevanten za ljudi. Razvrščanje snovi med rakotvorne snovi je postopek, s katerim se snovi razvrstijo v eno od kategorij glede na moč in zanesljivost dokazov. Podatki za razvrstitev se pridobivajo z laboratorijskim testiranjem, računalniškimi metodami in izkušnjami pri ljudeh (epidemiološke študije). Razvrščanje nevarnih in rakotvornih snovi (v skladu z uredbo CLP o razvrščanju, označevanju in pakiranju) temelji na opredelitvi nevarnih lastnosti teh snovi (NE na opredelitvi njihovega tveganja).

Evropska unija uporablja uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP), ki rakotvorne snovi razvršča na podlagi dokazov iz zanesljivih študij na ljudeh in živalih ter po potrebi dodatnih podatkov. Opredeljuje dve različni kategoriji nevarnosti:

• Kategorija 1: vključuje snovi, za katere je znano ali se sumi, da so rakotvorne za ljudi, in je razdeljena na dve podkategoriji:
  • Kategorija 1A: vključuje dokazane rakotvorne snovi za ljudi (epidemiološke študije);
  • Kategorija 1B: vključuje snovi, za katere je znano, da imajo rakotvorni potencial za ljudi na podlagi dokazov pri živalih.
• Kategorija 2: vključuje snovi, za katere obstaja sum, da so rakotvorne za ljudi na podlagi dokazov iz študij na ljudeh in/ali živalih, vendar ti dokazi niso dovolj prepričljivi, da bi snov uvrstili v kategorijo 1A ali 1B.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) razvršča rakotvorne snovi v štiri ali pet skupin:

• Skupina 1: snov je rakotvorna za ljudi
• Skupina 2A: snov je verjetno rakotvorna za ljudi
• Skupina 2B: snov je mogoče rakotvorna za ljudi
• Skupina 3: snovi ni mogoče razvrstiti kot rakotvorno za ljudi
• Skupina 4: snov verjetno ni rakotvorna za ljudi

Načelo razvrščanja IARC temelji na dokazih o rakotvornih tveganjih pri izpostavljenosti ljudi. Primer: snov, ki le zelo rahlo poveča verjetnost raka pri ljudeh z dolgotrajno izpostavljenostjo visokim odmerkom (dokazi za to rahlo povečanje so trdni), bo uvrščena v kategorijo 1, čeprav pri običajni uporabi snov ne predstavlja visokega tveganja.

Postaja 5: Primeri rakotvornih snovi in njihove lastnosti

Vprašanje za študente

• S priloženega seznama (ali po lastni presoji) izberite eno izmed rakotvornih snovi (npr. benzen, akrilamid, formaldehid, azbest) in s pomočjo varnostnega lista ali zapisa o njenih lastnostih predstavite nevarnosti, ki jih lahko povzroči njena nepravilna uporaba.

Postaja 6: Možne rakotvorne snovi na delovnem mestu

Vprašanja za študente

• Preučite izbrano delovno mesto in razmislite, s katero možno rakotvorno snovjo (krom, kadmij, benzen, akrilamid, formaldehid, odpadna mineralna olja strojev, izpušni plini dizelskih motorjev, lesni prah, azbest) se lahko zaposleni srečajo na tem delovnem mestu?
• Kakšne ukrepe mora sprejeti delodajalec?
• Kakšen ukrep mora sprejeti zaposleni?

Primer delovnega mesta v gradbeništvu z izpostavljenostjo azbestu:

• Azbest je bil nekoč pogosto uporabljen v stavbah in gradbenih materialih. Pri dejavnostih, pri katerih se drobijo materiali, ki vsebujejo azbest, se v zrak sproščajo azbestna vlakna. Posameznih azbestnih vlaken ni mogoče videti ali zavohati. Ta vlakna lahko nevede vdihnemo, nato pa se ujamejo v pljučih ali obtičijo v prebavnem traktu.
• Ob dolgotrajni izpostavljenosti lahko vdihana ali zaužita azbestna vlakna povzročijo vnetja in raka (pljučni rak in mezoteliom). Latentno obdobje med izpostavljenostjo in pojavom raka, povezanega z azbestom, je zelo dolgo (od 15 do 50 let).
• Leta 2005 je Evropska unija prepovedala vsakršno uporabo azbesta ter pridobivanje, proizvodnjo in predelavo azbestnih izdelkov. Vendar to ne pomeni, da tega zelo škodljivega materiala ni več v naši bližini. Nasprotno, še vedno je v številnih izdelkih, kot so vodovodne cevi, jekleni okvirji stavb, ogrevalni kotli, tesnila in strešne kritine.
• Kaj morajo storiti delodajalci? Pred začetkom gradbenih del morajo ugotoviti, ali so na gradbišču prisotni materiali, ki vsebujejo azbest. Preučiti morajo, ali se bodo med gradbenimi deli v zrak sproščala vlakna, in dosledno upoštevati veljavne predpise. Zaposlene je treba seznaniti s tveganji in preventivnimi ukrepi. Dela naj izvajajo usposobljeni zaposleni z ustrezno opremo in delovnimi tehnikami.
• Kaj morajo storiti zaposleni? Uporabljati morajo ustrezno osebno varovalno opremo za dihala in zaščitna oblačila, ki jih zagotovi delodajalec. Materiale, ki vsebujejo azbest, je treba odstranjevati tako, da se čim manj poškodujejo.

Vprašanja za študente

• Kaj storiti, če kot prostovoljec sodelujete pri čiščenju okolja in opazite nezakonito odlagališče azbestno-cementne kritine?
• Razmislite, ali so v vašem okolju stavbe s strehami iz azbestnega cementa.

Izdelkov azbesta ne smemo odstranjevati sami, temveč se obrnite na pooblaščene izvajalce, ki so usposobljeni in imajo ustrezno osebno varovalno opremo. O nezakonitem odlaganju odpadkov obvestite organizatorje okoljevarstvene akcije, ki bodo o tem obvestili pristojne inšpekcijske organe.

Primer delovnega mesta v avtomehanični delavnici in izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev:

• Večina nevarnih snovi je označenih in razvrščenih, obstajajo pa tudi rakotvorne snovi, ki nastanejo kot stranski produkti med delovnim procesom. Ker te snovi običajno niso označene in nimajo varnostnega lista, jim je treba nameniti posebno pozornost. Izpušni plini dizelskih motorjev so kompleksna mešanica plinov, hlapov, tekočih aerosolov in delcev. V izpušnih plinih je razmeroma veliko saj, mešanica pa vsebuje več rakotvornih snovi.
• Kratkotrajna izpostavljenost izpušnim plinom dizelskih motorjev lahko povzroči draženje oči, nosu, žrela in pljuč. Dolgotrajna izpostavljenost lahko poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni dihal, vključno s pljučnim rakom.

Oglejte si animirani film “Napo ozavešča o skritih morilcih”.

Vprašanje za študente

• Zakaj morajo delodajalci posebno pozornost nameniti rakotvornim snovem, ki nastanejo kot stranski produkti med delovnim procesom?

Postaja 7: Dvanajst nasvetov za preprečevanje raka

Ali ste vedeli, da vsako leto za rakom zboli več kot 12.000 Slovencev, od tega jih 5.700 umre? Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Najpogostejši raki v Sloveniji so:

• Kožni rak
• Rak debelega črevesa
• Rak danke
• Pljučni rak
• Rak dojk
• Rak na prostati

Zgoraj navedene vrste raka so lahko povezane z nezdravim življenjskim slogom, npr. s pretiranim sončenjem, neustrezno prehrano, kajenjem in pretiranim uživanjem alkoholnih pijač, pa tudi z izpostavljenostjo rakotvornim snovem na delovnem mestu (npr. izpostavljenost azbestu ostaja velik problem pri postopkih odstranjevanja, rušenja in vzdrževanja stavb).

Verjetnost za nastanek raka je odvisna od vsote medsebojno povezanih dejavnikov tveganja:

• okoljski dejavniki (biološki, kemični in fizikalni)
• življenjski slog (kajenje, nezdrava prehrana)
• Izpostavljenost rakotvornim snovem v delovnem okolju
• Dedna nagnjenost
• Naključno

Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja ne pomeni, da bo vsaka izpostavljena oseba zagotovo zbolela, pomeni pa večjo možnost, da zboli. Kako se torej izogniti raku? Kako zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek raka?

Vprašanje za študente

• Predlagajte nekaj ukrepov v boju proti raku! Primerjajte jih z 12 nasveti za preprečevanje raka, opisanimi v zloženki Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

12 nasvetov, kako zmanjšati tveganje za nastanek raka ali ga odkriti, še preden vas težave pošljejo k zdravniku

Leta 1986 so strokovnjaki programa Evropa proti raku na podlagi predhodnega znanja o dejavnikih v življenjskem in delovnem okolju, ki so povezani z razvojem raka, ter o pristopih za zmanjšanje tveganja za to bolezen pripravili prvo različico Evropskega kodeksa proti raku. Gre za nasvete, kako živeti, da bi čim bolj zmanjšali ranljivost, ter da bi ob podpori države zmanjšali stopnjo obolevnosti in umrljivosti prebivalstva za rakom. Nova spoznanja o dejavnikih tveganja za nastanek raka in ukrepih za čimprejšnje odkrivanje bolezni so privedla do sprememb kodeksa najprej leta 1995, nato leta 2003 in nazadnje leta 2014.

Četrto, posodobljeno različico kodeksa so pripravili strokovnjaki, zbrani pod okriljem Mednarodne agencije za raziskave raka, specializirane agencije Svetovne zdravstvene organizacije.

Upoštevanje posodobljenih nasvetov ne zmanjšuje le nevarnosti raka, ampak tudi drugih kroničnih bolezni, zlasti bolezni srca in ožilja, ki so tudi najbolj usodne. Skrb za zdravje je osebna odgovornost, ki je mogoča le v državi, ki podpira zdravje v vseh politikah, zato odgovornosti družbe pri preprečevanju raka in drugih bolezni ne smemo zanemariti.

Evropski kodeks proti raku 2014

1. Ne kadite!
   Ne kadite in ne uporabljajte tobačnih izdelkov v nobeni obliki! Kadilci, čim prej prenehajte kaditi!
   
2. Ne kadite v prisotnosti drugih!
   Vaše kajenje lahko škoduje zdravju ljudi okoli vas! Ne kadite doma ali na delovnem mestu
3. Ohranite zdravo, normalno telesno težo!
   Debelost povečuje tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke ter številnih drugih rakavih bolezni. Z uravnoteženo prehrano, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja, vzdržujte normalno telesno težo! Ohranite telesno dejavnost!
4. Bodite telesno dejavni vsak dan!
   Omejite čas, ki ga preživite v sedečem položaju! Udeležujte se različnih dejavnosti (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh)!
5. Jejte zdravo!
   Uživajte veliko polnozrnatih žit, stročnic, zelenjave in sadja! Ne jejte preveč visokokalorične hrane (hrane z veliko sladkorja in maščob) in se izogibajte sladkim pijačam! Izogibajte se mesnim izdelkom in jejte manj rdečega mesa ter živil z visoko vsebnostjo natrija!
6. Omejite vse vrste alkoholnih pijač!
   Za preprečevanje raka je najbolje, da sploh ne pijete alkoholnih pijač. Če včasih pijete, lahko moški popijejo največ dve enoti alkoholnih pijač na dan, ženske pa le eno (enota vsebuje 10 g čistega alkohola, ki ga vsebuje 1 dL vina, 2,5 dL piva, 0,3 dL žganja ali 2,5 dL mošta).
7. Čim manj se izpostavljajte soncu!
   Uporabljajte zaščitna oblačila, pokrivala, sončna očala in kreme. Pazite, da se izognete sončnim opeklinam, zlasti pri otrocih!
   Nevarno je tudi sončenje v solarijih, saj je učinek podoben soncu.
8. Pri delu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, ki povzročajo raka!
   Seznanite se s snovmi, s katerimi se srečujete na delovnem mestu!
   Upoštevajte smernice za varnost in zdravje pri delu!
9. Zaščitite se pred ionizirajočim sevanjem!
   Kadar je v tleh več radioaktivnega elementa radona, lahko prodre v stavbe – v bivalne in delovne prostore. Redno prezračevanje znatno zmanjša koncentracijo radona v prostorih in varuje pred razvojem pljučnega raka.
10. Ženske
    Dojenje zmanjšuje tveganje za nastanek raka, zato dojite svoje otroke, če je le mogoče! Omejite uporabo hormonskih zdravil za lajšanje simptomov menopavze, saj so povezana z nekaterimi vrstami raka!
11. Poskrbite, da bodo vaši otroci cepljeni proti:
    hepatitisu B
    humanemu papiloma virusu (HPV) (dekleta).
12. Sodelujte v organiziranih presejalnih programih!
    Po 50. letu starosti opravite test na okultno kri v blatu, ki ga ponuja program Svit! Ženske, redno obiskujte svojega ginekologa na presejalni pregled materničnega vratu! Če prejmete vabilo na presejalni pregled v okviru programa Zora, se nemudoma odzovite! Ženske, starejše od 50 let, naj se naročijo na preventivno mamografijo. Če prejmete vabilo v program Dora, se takoj odzovite vabilu!