Približno 10.000 do 33.000 zaposlenih v EU je na svojih delovnih mestih izpostavljenih akrilonitrilu. Kot glavni način izpostavljenosti se šteje vdihavanje, čeprav so zaposleni lahko izpostavljeni tudi pri stiku s kožo, saj akrilonitril zlahka prodre skozi kožo.

Akrilonitril je razvrščen v rakotvorne snovi kategorije 1B (v skladu z uredbo razvrščanje, označevanje in pakiranje), kar pomeni, da se na podlagi dokazov na živalih domneva, da je rakotvoren za ljudi. Izpostavljenost akrilonitrilu lahko povzroči pljučnega raka, obstajajo pa tudi dokazi, da lahko akrilonitril povzroči raka na mehurju.

Kje se pojavljajo tveganja

Akrilonitril se primarno uporablja kot surovina za proizvodnjo akrilnih in modakrilnih tekstilnih vlaken. Druge glavne uporabe vključujejo proizvodnjo kemikalij, izdelkov iz gume in plastičnih mas; akrilonitril in stiren se skupaj uporabljata tudi pri proizvodnji stiren-akrilonitrilnih (SAN) in akrilonitril-butadien-stirenskih (ABS) smol.

Več o snovi

Akrilonitril je pri normalni temperaturi in tlaku bistra, brezbarvna tekočina ostrega vonja. Majhne količine akrilonitrila se sproščajo med zgorevanjem rastlinskih snovi, kot so biomasa, les in tobak. Akrilonitril se pogosto uporablja v letalskem, obrambnem, vesoljskem in avtomobilskem sektorju.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Pri vdihavanju ali absorpciji ob stiku s kožo je glavni cilj toksičnosti osrednji živčni sistem.

Akrilonitril lahko lokalno draži kožo, oči in dihalne poti ter povzroča preobčutljivost kože. Del te strupenosti je posledica presnove akrilonitril v cianid.

Pri višjih ravneh izpostavljenosti je akrilonitril povezan tudi z drugimi učinki, kot so šibkost okončin, oteženo dihanje, omotica, motnje presoje, cianoza in slabost do kolapsa, nerednega dihanja in krčev, odvisno od odmerka in trajanja izpostavljenosti.

Akutna izpostavljenost tekočim ali parnim oblikam akrilonitrila pri vdihavanju (pogosto zaradi nenamernega izpusta) je povezana z vrsto učinkov, vključno z draženjem sluznice nosu, oči in zgornjih dihalnih poti.

Kar zadeva obdobje latence med izpostavljenostjo in možganskim rakom, povezanim z akrilonitrilom, je to obdobje 30 let.

Kaj lahko storite

Na delovnem mestu je najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti zamenjava akrilonitrila, na primer pri proizvodnji ABS ga lahko nadomestimo z metakrilonitrilom (2-metil-2-propen-nitril). Kadar zamenjava akrilonitrila ni mogoča in se uporabi akrilonitrila ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti.

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti akrilonitrilu je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Kadar to ni mogoče, je treba izvajati tehnične ukrepe, kot je učinkovito lokalno izpušno prezračevanje, dopolnjeno z dobrim prezračevanjem delovnega mesta, ter preverjati njihovo učinkovitost, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost, kolikor je to tehnično mogoče.

Izvajajte redne ocene izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti in ali je treba sprejeti dodatne ukrepe. Zaposleni se morajo zavedati učinkov izpostavljenosti in jih je treba redno usposabljati za nadzorne ukrepe, ki so potrebni za varno delo z akrilonitrilom, da se prepreči izpostavljenost. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela.

Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice, če je to potrebno. Osebna varovalna oprema se ne sme uporabljati kot edini preventivni ukrep. Pred tem je treba izvesti čim več zgoraj navedenih tehničnih in organizacijskih ukrepov. Prepričajte se, da se uporablja prava osebna varovalna oprema, kot so zaščita za oči in obraz, rokavice, zaščitna oblačila in zaščita za dihanje. Poleg tega je treba pri izbiri opreme upoštevati anatomijo zaposlenih, ki jo bodo uporabljali, pri zaščitni opremi za dihala, ki temelji na prilagoditvi obraza, pa je zelo priporočljivo, da se pri vsaki osebi opravi preskus prileganja. Poleg tega je treba vse zaposlene poučiti, da si morajo pred odmorom ali vstopom v drugo območje ustrezno umiti roke ter se umiti in preobleči ob koncu vsake izmene.

Osebno varovalno opremo je treba uporabljati le v skrajni sili in le začasno, ko so izčrpane vse tehnične rešitve. Zaposleni morajo biti deležni potrebnega usposabljanja in informacij za pravilno uporabo in vzdrževanje osebne varovalne opreme.

Sklici:, razvrščanje, označevanje in pakiranje, IARC, ocena učinka, RAC