Dejstva o akrilonitril

Dejstva o akrilonitril

Približno 10.000 do 33.000 zaposlenih v EU je na svojih delovnih mestih izpostavljenih akrilonitrilu. Kot glavni način izpostavljenosti se šteje vdihavanje, čeprav so zaposleni lahko izpostavljeni tudi pri stiku s kožo, saj akrilonitril zlahka prodre skozi kožo.

Akrilonitril je razvrščen v rakotvorne snovi kategorije 1B (v skladu z uredbo razvrščanje, označevanje in pakiranje), kar pomeni, da se na podlagi dokazov na živalih domneva, da je rakotvoren za ljudi. Izpostavljenost akrilonitrilu lahko povzroči pljučnega raka, obstajajo pa tudi dokazi, da lahko akrilonitril povzroči raka na mehurju.

Kje se pojavljajo tveganja

Akrilonitril se primarno uporablja kot surovina za proizvodnjo akrilnih in modakrilnih tekstilnih vlaken. Druge glavne uporabe vključujejo proizvodnjo kemikalij, izdelkov iz gume in plastičnih mas; akrilonitril in stiren se skupaj uporabljata tudi pri proizvodnji stiren-akrilonitrilnih (SAN) in akrilonitril-butadien-stirenskih (ABS) smol.

Več o snovi

Akrilonitril je pri normalni temperaturi in tlaku bistra, brezbarvna tekočina ostrega vonja. Majhne količine akrilonitrila se sproščajo med zgorevanjem rastlinskih snovi, kot so biomasa, les in tobak. Akrilonitril se pogosto uporablja v letalskem, obrambnem, vesoljskem in avtomobilskem sektorju.

Velja zavezujoča mejna vrednost EU za poklicno izpostavljenost v višini 1 mg/m³.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Pri vdihavanju ali absorpciji prek stika s kožo je glavni cilj strupenosti osrednje živčevje.

Akrilonitril lahko povzroči tudi lokalno draženje kože, oči in dihalnih poti ter preobčutljivost kože. Del te strupenosti je posledica presnove akrilonitrila v cianid.

Pri višjih ravneh izpostavljenosti je akrilonitril povezan tudi z drugimi učinki, kot so šibkost okončin, oteženo dihanje, omotica, motena presoja, cianoza in slabost, pa vse do kolapsa, nerednega dihanja in krčev, odvisno od odmerka in trajanja izpostavljenosti.

Akutna izpostavljenost tekočim ali parnim oblikam akrilonitrila pri vdihavanju (pogosto kot posledica nenamernega sproščanja) je bila povezana z vrsto učinkov, vključno z draženjem sluznice nosu, oči in zgornjih dihalnih poti.

Glede latentne dobe med izpostavljenostjo in rakom na možganih, povezanim z akrilonitrilom, velja 30-letna latentna doba.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti na delovnem mestu je zamenjava akrilonitrila; na primer pri proizvodnji ABS se lahko nadomesti z metakrilonitrilom (2-metil-2-propen-nitril). Kadar zamenjava akrilonitrila ni mogoča in se njegovi uporabi ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti.

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti akrilonitrilu je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Kadar to ni mogoče, je treba izvajati tehnične ukrepe, kot je učinkovito lokalno odsesavanje, dopolnjeno z dobrim prezračevanjem delovnega mesta in preverjanjem njihove učinkovitosti, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost, kolikor je to tehnično mogoče.

Izvajajte redne ocene izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti ali pa so potrebni nadaljnji ukrepi. Zaposleni morajo biti seznanjeni z učinki izpostavljenosti in se redno usposabljati o nadzornih ukrepih, potrebnih za varno delo z akrilonitrilom, da se prepreči izpostavljenost. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela.

Zagotovite, da imajo zaposleni po potrebi ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice. Osebna varovalna oprema se ne sme uporabljati kot edini preventivni ukrep. Pred tem je treba izvesti čim več zgoraj navedenih tehničnih in organizacijskih ukrepov. Poskrbite za uporabo prave osebne varovalne opreme, kot so zaščita za oči in obraz, rokavice, zaščitna oblačila in zaščita dihal. Poleg tega je treba pri izbiri opreme upoštevati anatomijo zaposlenih, ki jo bodo uporabljali, v primeru opreme za zaščito dihal, ki temelji na prilagoditvi obrazu, pa se močno priporoča, da se pri vsaki osebi opravi test tesnjenja. Poleg tega je treba vse zaposlene poučiti, naj si pred odmorom ali vstopom v drug prostor pravilno umijejo roke, ob koncu vsake izmene pa se umijejo in preoblečejo.

Osebno varovalno opremo je treba uporabljati le v skrajni sili in le začasno, ko so izčrpane vse tehnične rešitve. Zaposleni morajo biti deležni potrebnega usposabljanja in informacij za pravilno uporabo in vzdrževanje osebne varovalne opreme.

Reference:, razvrščanje, označevanje in pakiranje, IARC, ocena učinka, RAC

Ali ste vedeli, da ima delodajalec splošne obveznosti za zagotavljanje vaše varnosti in dobrega počutja pri delu ter nekatere zelo specifične obveznosti za čim večje zmanjšanje vaše exposure rakotvornim snovem? Spoznajte svoje pravice in obveznosti.

Mejne vrednosti

EU
0,45 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 1,8 mg/m³ (kratkoročno)

Upoštevajte, da lahko zaradi prehodnih obdobij v direktivi nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost (OEL) odstopajo od zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost na ravni EU (BOELV). Pregled nacionalnih mejnih vrednosti OEL se posodablja v četrtem četrtletju vsakega leta, kar je lahko prav tako razlog za odstopanje.

Avstrija

4,5 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 18 mg/m³ (kratkoročno)
Belgija
2 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 4,4 mg/m³ (kratkoročno)
Bolgarija
Direktiva EU
Hrvaška
Direktiva EU
Češka republika
Direktiva EU
Ciper
Direktiva EU
Danska
2 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 4 mg/m³ (SEL)
Estonija
4 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
8 mg/m³ kratkoročno
Finska
4,4 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 8,8 mg/m³ (kratkoročno)
Francija
4,5 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 32,5 mg/m³ (kratkoročno)
Nemčija
2,6 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 20,8 mg/m³ (kratkoročno)
Grčija
Direktiva EU
Madžarska
4,3 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
Islandija
Direktiva EU
Irska
4,5 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
Italija
1 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 4 mg/m³ (kratkoročno)
Latvija
0,5 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
Litva
Direktiva EU
Luksemburg
Direktiva EU
Malta
Direktiva EU
Nizozemska
Direktiva EU
Severna Makedonija
7 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
28 mg/m³ kratkoročno
Norveška
4 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
Poljska
1 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 3 mg/m³ (kratkoročno)
Portugalska
Direktiva EU
Romunija
5 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 10 mg/m³ (kratkoročno)
Srbija
Direktiva EU
Slovaška
Direktiva EU
Slovenija
Direktiva EU
Španija
4,4 mg/m³ (časovno tehtano povprečje)
Švedska
0,45 mg/m³ (časovno tehtano povprečje), 4 mg/m³ (kratkoročno)
Turčija
Direktiva EU

Reference: cancer.gov, EFSA, IARC, ES, NIOSH, OSHA, CAREX

Možni ukrepi

Loading
Upoštevajte, da morate biti pri tej rakotvorni snovi bolj previdni pri določanju morebitnega stika s kožo in pri tem, kako v svoji strategiji zmanjševanja tveganja obravnavati dermalno exposure.
Registracija ECHA
Številka CAS 107-13-1
Številka ES 203-466-5
Priloga VI k razvrščanju, označevanju in pakiranju 1B
Število registracij 134

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) si prizadeva za varno uporabo kemikalij. Izvaja prelomno zakonodajo EU o kemikalijah, ki koristi zdravju ljudi, okolju ter inovacijam in konkurenčnosti v Evropi.

Podatkovna zbirka GESTIS

Zbirka podatkov se lahko uporablja za namene zdravja in varnosti pri delu ali za pridobivanje informacij o nevarnostih, ki jih predstavljajo kemične snovi.

Splošna dejstva

Dejstva o rakotvornih snoveh:

  • Neposredni stroški, ki jih povzroča exposure rakotvornim snovem pri delu po Evropi, so ocenjeni na 2,4 milijarde evrov letno.
  • Vsako leto približno 120.000 oseb zboli za rakom zaradi exposure rakotvornim snovem pri delu.
  • Letno več kot 100.000 ljudi umre zaradi poklicnega raka.

Vsebina

Prihláste sa na odber nášho newslettera a staňte sa súčasťou našej komunity. Alebo nás sledujte na LinkedIn a pripojte sa ku konverzácii.