Dejstva o N-nitrozamini

Samo v gumarski industriji je v EU zaposlenih več kot 350.000 delavcev; poleg tega naj bi bilo približno 260.000 delavcev izpostavljenih tekočinam za obdelavo kovin in inhibitorjem korozije. N-nitrozamini se običajno ne proizvajajo namerno, temveč običajno nastanejo iz sekundarnih aminov in nitrozatorjev pod določenimi reakcijskimi pogoji. Tipična delovna mesta, kjer se lahko pojavljajo N-nitrozamini, so v gumarski, usnjarski, obdelovalci kovin in kemični industriji. Glavni poti izpostavljenosti N-nitrozaminom sta vdihavanje in dermalna izpostavljenost. Številni N-nitrozamini so v skladu z uredbo razvrščanja, označevanja in pakiranja razvrščeni v rakotvorne snovi kategorije 1A, 1B ali 2. Epidemiološki podatki kažejo, da je izpostavljenost N-nitrozaminom v poklicnem okolju in v splošni populaciji lahko povezana s tveganjem za nastanek različnih vrst raka.

Kje se pojavljajo tveganja

Do izpostavljenosti N-nitrozaminom lahko pride v gumarski industriji pri opravilih, kot so tehtanje, mešanje, predelava polizdelkov, vulkanizacija in naknadna obdelava. Potencialni viri N-nitrozaminov so lahko tudi gumarski izdelki. Poročali so o izpostavljenosti v industriji obdelovalcev kovin, če tekočine za obdelavo kovin vsebujejo visoke ravni nitratov/nitritov. Tipične naloge so vzdrževanje in servisiranje strojev, ročno rokovanje s strojnimi orodji ob tesni prisotnosti upravljavca ter verjetnost pršenja, brizganja ali izhlapevanja tekočin za obdelavo kovin in zmesi med delovanjem. Vendar ni znano, ali ti pogoji v Evropi sploh še veljajo. Proizvodnja in uporaba aminov v kemični industriji ter dekantiranje in polnjenje aminov in njihova uporaba v nadaljnjih kemičnih postopkih, npr. pri premazih s postopkom koagulacije, proizvodnji poliakrilonitrilnih vlaken, so delovna mesta, kjer se lahko pojavljajo N-nitrozamini. V preteklosti so bila prizadeta tudi delovna mesta v usnjarski industriji, elektronski industriji in livarnah.

Več o snovi

N-nitrozamini se ne proizvajajo in ne uporabljajo. N-nitrozamini običajno nastajajo iz sekundarnih aminov v stiku z drugimi dušikovimi spojinami in nitrozacijskimi sredstvi. Nitrotizirajoča sredstva so dušikova kislina in njene soli, nitriti, dušikovi oksidi iz izpušnih plinov motorjev ali organske nitro in nitrozo spojine. Sekundarni amini so lahko prisotni v kemičnih dodatkih ali kot sestavine izdelkov, pripravljenih za uporabo. Znani sekundarni amini, ki lahko povzročajo nastanek N-nitrozaminov, so npr. dietilamin, dietiolamin, dietilpropilamin, morfolin, pirolidin. Sekundarni amini lahko v ustreznih količinah nastanejo tudi iz drugih spojin, ki vsebujejo dušik, npr. s hidrolizo, termično ali biogeno razgradnjo. Tipične sekundarne amine najdemo tudi med inhibitorji korozije, pospeševalci vulkanizacije, topili in hladilnimi mazivi, ki se mešajo z vodo ali z vodo, kot so tekočine za obdelavo kovin.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Izpostavljenost N-nitrozaminom je povezana s številnimi vrstami raka, npr. razvojem raka mehurja, želodca, požiralnika, prostate, trebušne slinavke in levkemije ter multiplega mieloma.

Latentno obdobje med izpostavljenostjo in razvojem raka je ocenjeno na 15 let.

Kaj lahko storite

V prvi vrsti so ukrepi odstranitev in preprečevanje tveganj. Zamenjajte sekundarne amine s primernimi nadomestki za vašo specifično uporabo, npr. primarnimi ali terciarnimi amini in alkanolamini. Poznanih je nekaj sekundarnih aminov, ki ne tvorijo rakotvornih N-nitrozaminov, npr. dicikloheksilamin. Za uporabo sekundarnih aminov so na voljo različni alternativni kemični sistemi, npr. v gumarski industriji. Za zmanjšanje tveganja nastanka N-nitrozaminov nitrozatorje ali predhodne snovi, kot je nitrit, držite stran in koncentracijo sekundarnih aminov nizko. Po potrebi uporabite inhibitorje za nastanek N-nitrozaminov, kot so askorbinska kislina, sulfamati, p-aminobenzoična kislina, alfa-tokoferol, primarni amini in primarni alkanolamini. Preverite ali spremljajte maksimalno koncentracijo sekundarnih aminov, nitrozatorjev ali vrednost pH v izdelkih. Upoštevajte nacionalne omejitve uporabe, če obstajajo. Če zamenjava ni mogoča, uvedite redno ocenjevanje izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti ali pa je potrebno sprejeti dodatne ukrepe. Tehnični zaščitni ukrepi, kot so zaprti sistemi ali odsesavanje procesnih N-nitrozaminov, so alternativa, če zamenjava ni mogoča. Zaposlene nenehno ozaveščajte o učinkih izpostavljenosti. Poleg tega usposobite zaposlene o nevarnostih, varnih delovnih praksah in učinkovitih higienskih ukrepih. Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice, če je potrebno. Osebna varovalna oprema naj se uporablja le kot zadnja možnost, potem ko so bile predstavljene možne tehnične rešitve.

Reference: AGS, ECHA, FIOH, DGUV, HSE, BAuA, Statista