Ocenjuje se, da je etilenoksidu v EU izpostavljenih 46.900 zaposlenih. Izpostavljenost etilenovemu oksidu poteka predvsem z vdihavanjem in zaužitjem. Snov je rakotvorna snovi kategorije 1B in lahko povzroči levkemijo, limfoidnega raka in raka dojk.

Izpostavljenost je povezana tudi s spontanim splavom, genetskimi poškodbami, poškodbami živcev, periferno paralizo, mišično šibkostjo ter motnjami mišljenja in spomina. Tekoča oblika etilenoksida lahko pri dolgotrajni ali omejeni izpostavljenosti povzroči hudo draženje kože.

Kje se pojavljajo tveganja

Veliko tveganje izpostavljenosti etilenoksidu obstaja pri zaposlenih v zdravstvu, tiskarstvu, proizvodnji industrijskih kemikalij ter proizvodnji gume in plastike.

Več o snovi

Etilenoksid je pri temperaturah nad 10,7 °C vnetljiv, brezbarven plin, ki pri toksičnih vrednostih diši po etru. Njegova gostota je večja od gostote zraka, kar pomeni, da se zlahka razširi na tleh. Etilenoksid najdemo v proizvodnji topil, sredstev proti zmrzovanju, tekstila, detergentov, lepil, poliuretanske pene in farmacevtskih izdelkov. Etilenoksid se največ uporablja kot vmesni kemični proizvod pri proizvodnji etilen glikola. Snov je v manjših količinah prisotna v fumigantih, sterilizacijskih sredstvih za začimbe, kozmetiki in kirurški opremi.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Akutni učinki in zgodnji simptomi izpostavljenosti etilenoksidu lahko povzročijo bolečine v očeh, vnetje grla, oteženo dihanje, zamegljen vid, omotico, slabost, bruhanje, glavobol, krče, mehurje, kašelj, povečano število splavov pri zaposlenih, degeneracijo testisov in manjšo koncentracijo sperme. Vodne raztopine lahko povzročijo mehurje na koži. Hitro izhlapevanje tekoče oblike snovi lahko povzroči omrzline. Dolgotrajen ali ponavljajoč stik z etilenoksidom lahko povzroči preobčutljivost kože. Dolgotrajno ali večkratno vdihavanje lahko povzroči astmo. Snov lahko vpliva tudi na živčni sistem. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči levkemijo, limfoidni rak ali rak dojk.

Latentna doba raka, povezanega z etilenoksidom, je od 9 do 20 let.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava z izdelki, ki ne vsebujejo etilenoksid ali imajo nižjo vsebnost etilenoksid. Če izdelkov, ki vsebujejo etilenoksid, ni mogoče nadomestiti, je treba izpostavljenost etilenoksidu zmanjšati s tehničnim nadzorom. Na primer, namestite neiskrečeče prezračevalne sisteme ter zagotovite izpiranje oči in varnostno prho, če obstaja nevarnost stika ali brizganja. Nenehno izvajajte pravilne meritve izpostavljenosti, da boste vedeli, kdaj je treba ukrepati. Raziščite, ali zaposleni poročajo o zgodnjih simptomih. Zaposleni nenehno opozarjajte na učinke izpostavljenosti. Poleg tega zaposlene usposobite za nevarnosti, varne delovne prakse in učinkovite higienske ukrepe.

Za individualno zaščito morajo zaposleni na območjih, kjer obstaja nevarnost brizganja tekočega etilenoksida, ves čas nositi zaščitna očala in ustrezno zaščitno obleko za zaščito kože. Vsa oblačila, ki jih je etilenoksid razgradil, je treba zavreči. Osebno varovalno opremo je treba uporabiti le kot zadnjo možnost, potem ko so predstavljene možne tehnične rešitve. Zaposleni med delom z etilenoksidom ne smejo jesti, piti ali kaditi.