Ocenjuje se, da je etilenoksidu v EU izpostavljenih 46.900 zaposlenih. Izpostavljenost etilenovemu oksidu poteka predvsem z vdihavanjem in zaužitjem. Snov je rakotvorna snovi kategorije 1B in lahko povzroči levkemijo, limfoidnega raka in raka dojk.
Izpostavljenost je povezana tudi s spontanim splavom, genetskimi poškodbami, poškodbami živcev, periferno paralizo, mišično šibkostjo ter motnjami mišljenja in spomina. Tekoča oblika etilenoksida lahko pri dolgotrajni ali omejeni izpostavljenosti povzroči hudo draženje kože.
Kje se pojavljajo tveganja
Veliko tveganje izpostavljenosti etilenoksidu obstaja pri zaposlenih v zdravstvu, tiskarstvu, proizvodnji industrijskih kemikalij ter proizvodnji gume in plastike.
Več o snovi
Etilenoksid je pri temperaturah nad 10,7 °C vnetljiv, brezbarven plin, ki pri toksičnih vrednostih diši po etru. Njegova gostota je večja od gostote zraka, kar pomeni, da se zlahka razširi na tleh. Etilenoksid najdemo v proizvodnji topil, sredstev proti zmrzovanju, tekstila, detergentov, lepil, poliuretanske pene in farmacevtskih izdelkov. Etilenoksid se največ uporablja kot vmesni kemični proizvod pri proizvodnji etilen glikola. Snov je v manjših količinah prisotna v fumigantih, sterilizacijskih sredstvih za začimbe, kozmetiki in kirurški opremi.
Zavezujoča mejna vrednost poklicne izpostavljenosti v EU znaša 1,8 mg/m³ (časovno tehtano povprečje).
Nevarnosti, ki se lahko pojavijo
Akutni učinki in zgodnji simptomi izpostavljenosti etilenoksidu lahko povzročijo bolečine v očeh, bolečine v grlu, težko dihanje, zamegljen vid, omotico, slabost, bruhanje, glavobol, krče, mehurje, kašelj, povečano število spontanih splavov pri zaposlenih ženskah, degeneracijo testisov in nižjo koncentracijo sperme. Vodne raztopine lahko povzročijo nastanek mehurjev na koži. Hitro izhlapevanje tekoče oblike snovi lahko povzroči ozebline. Dolgotrajen ali ponavljajoč se stik z etilenoksidom lahko povzroči preobčutljivost kože. Dolgotrajno ali ponavljajoče se vdihavanje lahko povzroči astmo. Snov lahko vpliva tudi na živčni sistem. Dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči levkemijo, limfoidnega raka ali raka dojk.
Latentna doba raka, povezanega z etilenoksidom, je od 9 do 20 let.
Kaj lahko storite
Najučinkovitejši način preprečevanja izpostavljenosti je zamenjava z izdelki brez etilenoksida ali z nižjo vsebnostjo etilenoksida. Če izdelkov, ki vsebujejo etilenoksid, ni mogoče zamenjati, je treba izpostavljenost etilenoksidu zmanjšati z inženirskimi ukrepi. Na primer, namestite neiskrive prezračevalne sisteme in zagotovite očesno prho ter varnostno prho, če obstaja nevarnost stika ali razpršitve. Nenehno izvajajte pravilne meritve izpostavljenosti, da veste, kdaj je treba ukrepati. Preverite, ali zaposleni poročajo o zgodnjih simptomih. Zaposlene nenehno ozaveščajte o učinkih izpostavljenosti. Poleg tega usposobite zaposlene o nevarnostih, varnih delovnih praksah in učinkovitih higienskih ukrepih.
Za zaščito na ravni posameznika morajo zaposleni vedno nositi zaščitna očala in ustrezno zaščitno obleko za zaščito kože na območjih, kjer obstaja nevarnost razpršitve tekočega etilenoksida. Vso obleko, ki jo je etilenoksid poškodoval, je treba zavreči. Osebna varovalna oprema naj se uporablja le kot zadnja možnost, po uvedbi možnih inženirskih rešitev. Zaposleni med delom z etilenoksidom ne smejo jesti, piti ali kaditi.