V Evropski uniji je kobaltu in kobaltovim spojinam lahko izpostavljenih približno 80 000 zaposlenih. Glavni način izpostavljenosti kobaltu pri delu je vdihavanje delcev kobalta. Izpostavljenost kobaltu je povezana s povečanim tveganjem za pljučne in srčne bolezni. Kovinski kobalt in več spojin so v skladu z razvrščanjem, označevanjem in pakiranjem usklajeno razvrščeni v rakotvorne snovi kategorije 1B, kar pomeni, da pri ljudeh verjetno povzročajo raka. Poleg tega se lahko po izpostavljenosti kovinskemu kobaltu ali kobaltovim spojinam pojavi alergijska kožna reakcija ali alergijska astma. Opisano je tudi, da kobalt in številne kobaltove spojine škodujejo plodnosti nerojenega otroka.

Kje se pojavljajo tveganja

Kobalt je prisoten v različnih aplikacijah in izdelkih, npr. v magnetih in katalizatorjih. Sprva so kobaltove spojine zaradi močne modre barve industrijsko proizvajali kot toplotno odporne pigmente in barvila. Danes se kobalt zaradi temperaturne stabilnosti uporablja predvsem kot superzlitina in kot sestavina katodnega materiala za akumulatorske baterije. Pri proizvodnji in uporabi rezalnih orodij iz trdih kovin in diamantov se kobalt uporablja kot vezni material. Do izpostavljenosti lahko pride v obliki prahu in delcev med varjenjem, galvanizacijo ali pri površinski obdelavi, kot je pasiviranje. Recikliranje baterij, proizvodnja orodij iz trdih kovin in orodij, ki vsebujejo kobalt, ter ravnanje s praški, ki vsebujejo kobaltove spojine, so nadaljnji načini izpostavljenosti. Uporaba kobalta in njegovih spojin je zelo razširjena. Ustrezni sektorji dela so industrija baterij, kovinska industrija, kemična industrija, rafinerija, proizvodnja pigmentov, tekstilna, usnjarska, lesna in papirna industrija. Med drugim se uporablja v avtomobilskem, letalskem in vesoljskem ter obrambnem sektorju.

Več o snovi

Kobalt je v naravi prisotna težka kovina brez vonja, jekleno sive barve, sijoča in trda. Obstajajo različne kobaltove soli z različno topnostjo, ki so pomembne za industrijo, npr. kobaltov sulfat, kobaltov dinitrat, kobaltov karbonat ali kobaltov diacetat. Poleg tega kobalt povečuje odpornost proti obrabi, trdoto in mehansko trdnost, npr. pri rezalnih orodjih. Skupaj z volframovim karbidom se uporablja kot vezivo v proizvodnji trdih kovin. Katalizatorji, ki vsebujejo kobalt, so potrebni za proizvodnjo čistih goriv z nizko vsebnostjo žvepla. Pri zaščiti pred korozijo se kobalt uporablja za materiale v toplih ali vročih okoljih, npr. v prostorih motorjev, zavorah in električnih delih v ohišjih.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Največja možnost poklicne izpostavljenosti kobaltu in kobaltovim spojinam je z vdihavanjem delcev v zraku. Obstaja tudi nevarnost dermalne ali oralne izpostavljenosti kobaltu pri stiku z rokami. Izpostavljenost visokim koncentracijam delcev kobalta v zraku pri proizvodnji trdih kovin ali poliranju diamantov lahko povzroči akutne težave z dihali in celo pljučnico (kobaltova pljučna bolezen ali pljučna bolezen trdih kovin). Kobalt se lahko absorbira v krvni obtok skozi pljuča ali prebavila. Dolgoročni učinki dolgotrajne in neprekinjene izpostavljenosti kobaltu lahko vključujejo preobčutljivost kože in pljuč, oslabljeno delovanje pljuč, poklicno astmo, pljučno fibrozo, odpoved srca in pljučnega raka.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava z varnejšimi alternativami brez kobalta. Kadar zamenjava kobalta in kobaltovih spojin ni mogoča in se uporabi kobalta ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti. Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti kobaltu je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Kadar to ni mogoče, je treba izvajati tehnične ukrepe, kot so učinkovito lokalno izpušno prezračevanje, dobro prezračevanje delovnega mesta, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost, kolikor je to tehnično mogoče. Izvajajte redne meritve izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši uvedeni zaščitni ukrepi učinkoviti ali pa je treba sprejeti dodatne ukrepe. Meritve izpostavljenosti lahko podprete z biološkim spremljanjem, če je to ustrezno v nacionalni zakonodaji.

Zaposleni se morajo zavedati učinkov izpostavljenosti in jih je treba spodbujati, da poročajo o zgodnjih simptomih težav z dihali ali kožnih alergij. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela. Zaposlene je treba usposobiti za nadzorne ukrepe, ki so potrebni za varno delo s kobaltom, da se prepreči izpostavljenost) Poleg tega je treba vse zaposlene poučiti, da si pred odmorom ali vstopom v drugo območje ustrezno umijejo roke ter da se ob koncu vsake izmene umijejo in preobujejo. Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice, če je to potrebno. Osebno varovalno opremo je treba uporabiti le v skrajni sili, potem ko so bili preučeni možni tehnični ukrepi.

Reference: razvrščanje, označevanje in pakiranje, ECHA (RAC), Cobalt Institute