Približno 1 000 000 zaposlenih v EU je izpostavljenih benzenu v industrijah, ki proizvajajo ali uporabljajo benzen. Benzen je razvrščen v rakotvorne snovi kategorijo 1A, kar pomeni, da dokazano povzroča raka pri ljudeh.

Povezava med benzenom in rakom je bila večinoma osredotočena na levkemijo in druge rake krvnih celic. Ljudje so izpostavljeni predvsem tako, da vdihavajo zrak, ki vsebuje benzen. Benzen se lahko absorbira tudi skozi kožo ob stiku z virom, kot je bencin, čeprav je to manj pogosto, saj tekoči benzen hitro izhlapi.

Kje se pojavljajo tveganja

Industrije, ki proizvajajo ali uporabljajo benzen, vključujejo poklice, v katerih se pridobivata, rafinirata, distribuirata in prodajata nafta in plin ter uporabljajo naftni derivati. Nadaljnji poklici, pri katerih je možna izpostavljenost, so proizvodnja koksa, proizvodnja in uporaba kemikalij (vključno z nekaterimi mazivi, barvili, detergenti, zdravili in pesticidi), popravilo avtomobilov, proizvodnja obutve, gasilstvo in različni poklici, ki vključujejo izpostavljenost izpušnim plinom iz motorjev z notranjim izgorevanjem.

Poleg tega so lahko izpostavljeni tudi jeklarji, tiskarji, laboratorijski tehniki in zaposleni v sončnih elektrarnah, saj benzen nastaja pri razgradnji tekočine za prenos toplote.

Več o snovi

Benzeen je pri sobni temperaturi brezbarvna ali svetlo rumena tekoča kemikalija. Na zraku hitro izhlapi. Uporablja se predvsem kot topilo v kemični in farmacevtski industriji, kot izhodna snov in vmesni produkt pri sintezi številnih kemikalij, vključno s plastiko, mazivi, gumami, barvili, detergenti, zdravili in pesticidi.

Benzen nastaja v naravnih procesih in procesih, ki jih je povzročil človek. Je naravna sestavina surove nafte in bencina (in s tem izpušnih plinov motornih vozil) ter tobačnega dima. Drugi naravni viri so emisije plinov iz vulkanov in gozdnih požarov.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Kronična izpostavljenost benzenu škoduje predvsem kostnemu mozgu, mehkim notranjim delom kosti, kjer nastajajo nove krvne celice. To lahko povzroči anemijo (nizko število rdečih krvničk), zaradi katere se lahko oseba počuti šibko in utrujeno, nizko število belih krvničk, kar lahko zmanjša sposobnost telesa za boj proti okužbam, in različne vrste levkemije. Opisani so bili tudi škodljivi učinki na imunski sistem in reproduktivni sistem, kot so motnje menstrualnega ciklusa.

Poleg rakotvornih snovi ima benzen lahko tudi druge akutne in kronične učinke na zdravje. Kratkotrajna izpostavljenost visokim koncentracijam lahko povzroči simptome, kot so omotica, slabost, glavobol, krči, nezavest in motnje srca. Lahko je tudi zmerno dražilno za oči in kožo. Kajenje povečuje tveganje, saj je cigaretni dim glavni vir izpostavljenosti benzenu.

Zavedati se je treba, da je latentna doba med izpostavljenostjo benzenu in rakom, povezanim z njim, od enega do 10 let.

Kaj lahko storite

Najboljša rešitev je nadzor izpostavljenosti z odpravo ali zamenjavo, na primer z zamenjavo benzena z drugim topilom ali zaprtjem vira benzena. Uporabite ustrezne tehnične ukrepe za obvladovanje tveganja, ki so na voljo za različne postopke za nadzor izpostavljenosti (npr. prezračevanje), in preverite svoje organizacijske strategije za zmanjšanje tveganja. Izvedite ustrezne meritve izpostavljenosti, da bo znano, kdaj je treba ukrepati. Zaposlene obveščajte o tveganjih in preventivnih ukrepih. Preprečite stik s kožo.

Osebna varovalna oprema se ne sme uporabljati kot edini preventivni ukrep. Pred tem je treba izvesti čim več zgoraj navedenih tehničnih in organizacijskih ukrepov. Prepričajte se, da se uporablja ustrezna osebna varovalna oprema. Poleg tega je treba pri izbiri opreme upoštevati anatomijo zaposlenih, ki jo bodo uporabljali, pri zaščitni opremi za dihala, ki temelji na prilagoditvi obraza, pa je zelo priporočljivo, da se pri vsaki osebi opravi preskus prileganja.