Dejstva o benzen

Približno 1 000 000 zaposlenih v EU je izpostavljenih benzenu v industrijah, ki proizvajajo ali uporabljajo benzen. Benzen je razvrščen v rakotvorne snovi kategorijo 1A, kar pomeni, da dokazano povzroča raka pri ljudeh.

Povezava med benzenom in rakom je bila večinoma osredotočena na levkemijo in druge rake krvnih celic. Ljudje so izpostavljeni predvsem tako, da vdihavajo zrak, ki vsebuje benzen. Benzen se lahko absorbira tudi skozi kožo ob stiku z virom, kot je bencin, čeprav je to manj pogosto, saj tekoči benzen hitro izhlapi.

Kje se pojavljajo tveganja

Industrije, ki proizvajajo ali uporabljajo benzen, vključujejo poklice, v katerih se pridobivata, rafinirata, distribuirata in prodajata nafta in plin ter uporabljajo naftni derivati. Nadaljnji poklici, pri katerih je možna exposure, so proizvodnja koksa, proizvodnja in uporaba kemikalij (vključno z nekaterimi mazivi, barvili, detergenti, zdravili in pesticidi), popravilo avtomobilov, proizvodnja obutve, gasilstvo in različni poklici, ki vključujejo exposure izpušnim plinom iz motorjev z notranjim izgorevanjem.

Poleg tega so lahko izpostavljeni tudi jeklarji, tiskarji, laboratorijski tehniki in zaposleni v sončnih elektrarnah, saj benzen nastaja pri razgradnji tekočine za prenos toplote.

Več o snovi

Benzen je brezbarvna ali svetlo rumena tekoča kemikalija pri sobni temperaturi. Ob izpostavljenosti zraku hitro izhlapi. Uporablja se predvsem kot topilo v kemični in farmacevtski industriji, kot izhodna surovina in vmesni produkt pri sintezi številnih kemikalij, vključno s plastiko, mazivi, gumo, barvili, detergenti, zdravili in pesticidi.

Benzen nastaja v naravnih procesih in procesih, ki jih je povzročil človek. Je naravna sestavina surove nafte in bencina (in s tem izpušnih plinov motornih vozil) ter tobačnega dima. Drugi naravni viri so emisije plinov iz vulkanov in gozdnih požarov.

V veljavi je zavezujoča mejna vrednost EU za poklicno exposure 0,66 mg/m³.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Kronična exposure benzenu predvsem škoduje kostnemu mozgu, mehkim notranjim delom kosti, kjer nastajajo nove krvne celice. To lahko povzroči anemijo (nizko število rdečih krvnih celic), zaradi katere se lahko oseba počuti šibko in utrujeno, nizko število belih krvnih celic, kar lahko zmanjša sposobnost telesa za boj proti okužbam, ter različne vrste levkemije. Opisani so bili tudi škodljivi učinki na imunski sistem in reproduktivni sistem, na primer motnje menstrualnega cikla.

Poleg rakotvornih učinkov na kostni mozeg lahko benzen povzroči tudi druge akutne in kronične učinke na zdravje. Kratkotrajna exposure visokim koncentracijam lahko povzroči simptome, kot so omotica, slabost, glavobol, krči, nezavest in motnje srčnega ritma. Lahko je tudi zmeren dražilec za oči in kožo. Kajenje povečuje tveganja, saj je cigaretni dim pomemben vir exposure benzenu.

Pomembno je vedeti, da se latentno obdobje med exposure in rakom, povezanim z benzenom, razlikuje od 1 do 10 let.

Kaj lahko storite

Najboljša rešitev je nadzor exposure z odstranitvijo ali zamenjavo, na primer z zamenjavo benzena z drugim topilom ali z zaprtjem vira benzena. Uporabite ustrezne tehnične ukrepe za obvladovanje tveganj, ki so na voljo za različne procese za nadzor exposure (npr. prezračevanje), in preverite svoje organizacijske strategije za zmanjšanje tveganj. Izvedite ustrezne meritve exposure, da bo znano, kdaj je treba ukrepati. Zaposlene obvestite o tveganjih in preventivnih ukrepih. Preprečite stik s kožo.

Osebna varovalna oprema se ne sme uporabljati kot edini preventivni ukrep. Pred tem je treba izvesti čim več zgoraj navedenih tehničnih in organizacijskih ukrepov. Poskrbite, da se uporablja ustrezna osebna varovalna oprema. Poleg tega je treba pri izbiri opreme upoštevati anatomijo zaposlenih, ki jo bodo uporabljali, in v primeru dihalne zaščitne opreme, ki temelji na prilagoditvi obrazu, je zelo priporočljivo, da se pri vsaki osebi opravi preizkus prileganja.