Dejstva o hlapi, ki nastanejo pri varjenju

Ocenjuje se, da je v EU z varjenju in z njim povezanimi dejavnostmi zaposlenih 1,2 milijona delavcev s polnim delovnim časom. Hlapi in prah, ki nastanejo med postopkom varjenja, lahko vsebujejo rakotvorne snovi šestvalentnega kroma, niklja in kobalta ter druge nevarne snovi.

IARC je hlapi, ki nastanejo pri varjenju, opredelil kot rakotvorne snovi za ljudi (skupina 1). Ocenjuje se, da je poklic varilca povezan z znatnim povečanjem tveganja za nastanek pljučnega raka, ki je lahko posledica vdihavanja prahu in hlapov pri varjenju kovin.

Kje se pojavljajo tveganja

Hlapi, ki nastanejo pri varjenju, nastanejo, ko se kovine segrejejo nad vreliščem (uparijo) in njihove pare hitro kondenzirajo v zelo drobne delce (trdne delce ali prah). Ključne kovine, ki se uporabljajo v Evropi, so jeklo (nelegirano in nizko-srednje legirano), nerjavno jeklo (na osnovi litega železa in niklja) ter aluminij in aluminijeve zlitine.

Plinsko varjenje, obločno varjenje, varjenje z žarkom, mehko spajkanje, trdo spajkanje, spajkanje, toplotno rezanje ali žlebljenje, ravnanje s plamenom in toplotno brizganje so najpomembnejši postopki varjenja, pri katerih lahko nastajajo rakotvorne snovi in prah.
Izpostavljenost hlapi, ki nastanejo pri varjenju, se pojavlja v številnih sektorjih, kot so ladjedelništvo, avtomobilska in strojna industrija, gradbeništvo (npr. mostovi, stopnice, balkoni), inštaliranje vodovodnih napeljav in naprav, promet in telekomunikacije. Poklici so predvsem varilci, ognjevarstveniki in kovinski delavci ter zaposleni, ki delajo v njihovi bližini.

Več o snovi

Vrsta uporabljenega postopka varjenja bo vplivala na naravo in obseg nevarnih snovi, ki nastanejo v prahu in hlapih. Hlapi, ki nastanejo pri varjenju in postopkih vročega rezanja, so spremenljiva mešanica nevarnih snovi, ki jih je mogoče vdihniti. Sestava hlapov, ki nastanejo pri varjenju, je odvisna od osnovnega in polnilnega materiala ter tehnike varjenja. Tehnike varjenja z najvišjimi stopnjami emisij so lasersko varjenje s polnilnimi materiali, MIG (polna žica, nikelj, zlitine na osnovi niklja), MAG (polna žica in praškasta žica s ščitnim plinom in brez njega), lasersko rezanje, avtogeno rezanje s plamenom, plazemsko rezanje, obločno brizganje in brizganje s plamenom. Rakotvorne snovi, ki se lahko sprostijo med postopki varjenja, so spojine berilija, kadmija, šestvalentnega kroma, kobalta in niklja.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Akutna izpostavljenost hlapi in plinom pri varjenju lahko povzroči draženje oči, nosu in grla, omotico in slabost ter kovinsko vročino. Dolgotrajna izpostavljenost hlapi, ki nastanejo pri varjenju, lahko povzroči poškodbe pljuč in različne vrste raka, vključno s pljučnim rakom, rakom grla in sečil. Glavne nerakave bolezni so akutni ali kronični učinki v dihalih, kot so KOPB, poklicna astma in varilska pljuča. Vendar pa UV-svetloba , ki se sprošča med varjanjem, lahko povzroči tudi očni melanom. Hlapi, ki nastanejo pri varjenju mehkega jekla (in prisotnost mangana v jeklu), lahko privedejo do nevroloških simptomov, podobnih Parkinsonovi bolezni. Ti simptomi vključujejo motnje govora in ravnotežja.

Kaj lahko storite

Natančna stopnja tveganja zaradi hlapov, ki nastanejo pri varjenju, je odvisna od treh dejavnikov: kako strupeni so hlapi, kako koncentrirani so in kako dolgo jih vdihavate. Ali je mogoče hlape odpraviti s prehodom na hladen postopek (npr. giljotina) ali pa je mogoče uporabiti drugačne potrošne materiale (čistejše palice/žice)? Če ne, je najboljša rešitev zmanjšanje hlapov z vnovičnim načrtovanjem dela in ponovnim premislekom o uporabljenih tehnikah in materialih, na primer izvlečna varilska gorilnica. Drugič, rešitve so lahko namestitev učinkovitih sistemov splošnega in lokalnega prezračevanja (LEV) ter pravilno pozicioniranje (stojanje proti vetru). Če ustreznega nadzora z LEV ni mogoče zagotoviti ali če zagotavljanje LEV ni razumno izvedljivo, morajo zaposleni uporabljati ustrezno osebno varovalno opremo za dihala (RPE). Za delo do ene ure je priporočljiva enkratna maska FFP3 ali polmaska s filtrom P3. Za daljše delo uporabite zaščitno opremo na baterijski pogon z dovajanjem zraka, z najmanjšim dodeljenim zaščitnim faktorjem 20 (APF20). Zagotovite preizkus prileganja obraza za RPE. Za varjenje na prostem LEV ne bo deloval, zato morajo zaposleni uporabljati ustrezno RPE za nadzor izpostavljenosti. Varilci morajo razumeti nevarnosti materialov, s katerimi delajo. Preiskava, če zaposleni poročajo o zgodnjih simptomih, je priporočljiva.

Reference: Študijsko poročilo o oceni učinka, študijsko poročilo ECHA, EU-OSHA, HSE, IARC