Dejstva o prah kristalnega kremena, ki se vdihuje

Ocenjuje se, da je približno 5 milijonov zaposlenih v Evropski uniji izpostavljenih prahu kristalnega silicijevega dioksida. Mineralni prah predstavlja največje tveganje za okoljske pljučne bolezni v rudarstvu, gradbeništvu in nekaterih drugih industrijah.

Prah kristalnega kremena, ki se vdihuje (RCS) je po razvrstitvi IARC rakotvorne snovi skupine 1, kar pomeni, da je zanesljiv povzročitelj raka pri ljudeh. RCS lahko ob dolgotrajni exposure povzroči hude bolezni dihal in celo pljučnega raka, tveganje pa nastane z vdihavanjem prahu.

Kje se pojavljajo tveganja

Exposure silicijevega prahu se pojavlja predvsem pri površinskem in podzemnem rudarjenju ter v gradbeništvu (gradnja inženirskih objektov in podzemni inženiring). Na področju podzemnega inženiringa je treba omeniti zlasti področja zemeljskih del, gradbeništva in predorov. Poleg tega so panoge, v katerih se kristalni silicijev dioksid uporablja kot surovina, cementna industrija, kemična, keramična in steklarska industrija (pesek za taljenje stekla), livarska industrija (livarski pesek) ter industrija gume, plastike in barv (polnilo). Velike emisije prahu, ki lahko vsebujejo prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, so možne tudi v kmetijstvu ali vrtnarstvu. V večini primerov so zaposleni zaposleni v mikropodjetjih z največ devetimi zaposlenimi.

Silicijev prah nastaja predvsem pri pridobivanju in predelavi surovin, ki vsebujejo minerale, ki vsebujejo silicijev dioksid. Poleg tega silicijev prah nastaja pri (večinoma mehaniziranih in hitrih) postopkih obdelave, kot so rezanje, žaganje, vrtanje, brušenje in drobljenje kamnin, betona, asfalta, malte, opeke in keramičnih izdelkov. Druge dejavnosti vključujejo ravnanje s suhimi materiali, ki vsebujejo kristalni silicijev dioksid, njihovo mešanje ali grabljenje, prav tako pa lahko pride do sproščanja silicijevega prahu pri postopkih, kot je peskanje s stisnjenim zrakom s peskom ali steklom.

Prah, ki se je že usedel, lahko ponovno postane zračen, ko ga dvignejo vozila ali veter, kar lahko exposure tudi mimoidoče osebe na gradbišču.

Več o snovi

Kristalni silicijev dioksid je drugi najpogostejši mineral v zemeljski skorji. V različnih količinah se pojavlja v večini kamnin in predstavlja večino svetovnih nahajališč peska. V manjših količinah ga najdemo tudi v glini. Izdelki, v katerih je vezan silicijev dioksid, niso nevarni. Vendar pa se med pridobivanjem in predelavo, tj. miniranjem, rezanjem, sekanjem, vrtanjem, brušenjem itd. izdelkov, ki vsebujejo silicijev dioksid, lahko sprostijo majhni delci, ki lahko pridejo v pljuča in jih ogrozijo (»prah kristalnega kremena, ki se vdihuje«).

Zavezujoča mejna vrednost poklicne exposure v EU, ki trenutno znaša 100 µg/m³ (časovno tehtano povprečje), je v veljavi, vendar je trenutno v reviziji.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Glavni zdravstveni učinek vdihavanja prahu kristalnega silicijevega dioksida je razvoj silikoze. Silikoza je trajno brazgotinjenje pljuč zaradi vdihavanja prahu silicijevega dioksida. Ob telesnem naporu se pojavijo težave z dihanjem, ki se včasih razvijejo v zadihanost v mirovanju. Nekateri ljudje imajo tudi kašelj z izkašljevanjem ali brez njega. Zgodnji simptomi silikoze so lahko tudi nagnjenost k okužbam dihal. Ni jasno, kako točno prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, povzroča pljučnega raka – najverjetnejši vzrok je kopičenje prahu v pljučih. Zaradi njegove strupenosti naravni obrambni mehanizmi telesa težko odstranijo prah, zato ta ostane v pljučnem tkivu in povzroča stalna vnetja.

Kaj lahko storite

Najboljša rešitev je preprečevanje nastajanja delcev z nadomeščanjem, na primer z uporabo izdelkov z nizko vsebnostjo prahu (npr. silosi namesto vreč). Če nadomeščanje ni mogoče, je treba preprečiti ali vsaj zmanjšati exposure silicijevega prahu. Preprečevanje ali zmanjšanje prahu lahko dosežete z uporabo delovnih metod z nizko vsebnostjo prahu in strojev, ki delujejo z odsesavanjem ali mokro obdelavo. Redno čistite delovne površine in delovne prostore, izogibajte se nabiranju prahu in kar je najpomembneje, izogibajte se ponovnemu dvigovanju prahu med čiščenjem (tj. ne suho pometanje ali pihanje, temveč uporabite odsesovalnike prahu ali sesalne pometalne stroje). Nenehno spremljajte, ali prihaja do nastajanja prahu in ali je treba prilagoditi ukrepe za obvladovanje tveganja.

Pri dejavnostih, pri katerih se veliko praši, je treba delovna območja razdeliti na ločene prostore, v katerih se delo lahko izvaja zaporedno, da se prepreči stik tretjih oseb s prahom.

Osebno varovalno opremo (zaščito dihal) je treba uporabljati le kot zadnjo možnost, kadar tehnični ukrepi ne zadostujejo za zaščito uporabnika pred vdihavanjem škodljivih prahu, hlapov ali plinov. Vendar je za nekatera delovna mesta ali delovne naloge dihalni aparat lahko edina praktična rešitev.