Dejstva o spojine šestvalentnega kroma

Ocenjuje se, da je približno 900.000 zaposlenih v EU potencialno izpostavljenih kromu VI. Študije o zaposlenih v industriji proizvodnje kromata, kromatnega pigmenta in kromovega galvaniziranja, ki so bili zaposleni pred letom 1980, kažejo na povečano stopnjo umrljivosti zaradi pljučnega raka.

Spojine šestvalentnega kroma so razvrščene v rakotvorne snovi kategorije 1A, kar pomeni, da dokazano povzročajo raka pri ljudeh. Do izpostavljenosti kromu VI pride z vdihavanjem, zaužitjem s hrano ali vodo ali neposrednim stikom s kožo. Zaradi močnih jedkih lastnosti ima krom VI tudi akutne učinke na zdravje. Poleg tega lahko izpostavljenost kromu VI povzroči preobčutljivost kože in dihal, kot je astma, in lahko privede do toksičnosti za specifične organe – pljuča, jetra in ledvice.

Kje se pojavljajo tveganja

Izpostavljenost na delovnem mestu se pojavlja predvsem pri varjenju in drugih vrstah „vročih del“ na nerjavnem jeklu in drugih kovinah, ki vsebujejo krom VI. Druge vrste del s potencialno izpostavljenostjo so uporaba pigmentov, barv v pršilu in premazov. Druga pomembna področja dela so površinska obdelava plastike in kovin, npr. upravljanje kopeli za kromiranje. Do izpostavljenosti pride tudi pri abrazivnih tehnikah materialov, prevlečenih s kromom VI, kot so peskanje, brušenje in poliranje. Panoge, v katerih prihaja do izpostavljenosti, so sektor funkcionalnega galvaniziranja, jeklarstvo, ladjedelnice, gradbeništvo, betonska industrija ter delavnice za popravilo in barvanje avtomobilskih karoserij, tovornjakov, vlakov in letal.

Več o snovi

Krom VI je oblika kovinskega elementa kroma. V naravi je pogosto prisoten z drugimi elementi, kot so kovine, v rudah in ga je treba industrijsko predelati. Industrijsko najpomembnejše spojine vsebujejo natrij, kalij, cink, stroncij, svinec ali amonij. Kromov trioksid ali kromova kislina sta običajni industrijsko uporabljeni snovi kroma VI. Kovinski krom se namerno dodaja legiranemu jeklu ali se uporablja pri površinski obdelavi za izboljšanje tehničnih lastnosti, kot so kaljivost, toplotna odpornost in odpornost proti koroziji. Spojine šestvalentnega kroma se lahko uporabljajo kot pigmenti v barvilih, barvah, črnilih in plastiki. Uporabljajo se lahko tudi kot protikorozijsko sredstvo, dodano barvam, temeljnim premazom in drugim površinskim premazom. Za razliko od kroma VI je druga pomembna, vendar ne rakotvorna oblika krom III, ki se v oksidativnih okoliščinah lahko spremeni v krom VI.

V EU velja zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost, ki trenutno znaša 5 µg/m³ (časovno tehtano povprečje), vendar je trenutno v postopku revizije.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Vdihavanje visokih ravni kroma VI lahko povzroči simptome, kot so izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, srbenje in pekoč občutek. Ponavljajoča se ali dolgotrajna izpostavljenost lahko povzroči rane v nosu ter povzroči krvavitve iz nosu in poškodbe nosnega pretina. Stik s kožo povzroča hudo draženje, zaužitje pa lahko povzroči akutno zastrupitev (gastrointestinalni simptomi). Nekateri zaposleni postanejo alergični na krom VI. Vdihavanje kromatnih spojin lahko nato povzroči simptome astme. Kronična dermalna izpostavljenost kromu VI lahko povzroči slabo celeče se razjede po poškodbah kože; zaužitje lahko povzroči sistemske učinke na ledvice in jetra. Dolgotrajna izpostavljenost kromu VI v zraku lahko povzroči raka pljuč, nosu in sinusov.

Latenca pri rakavih obolenjih, povezanih s kromom VI, je do 20 let po izpostavljenosti kromu VI.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava z izdelki brez kroma VI ali z izdelki z nižjo vsebnostjo kroma VI. Za specifične uporabe in če je to primerno, se lahko izkoristijo tehnične alternative (npr. fizično nanašanje iz parne faze, kromiranje s kromom III, uporaba tekočih oblik kromovih spojin itd.). Če izdelkov, ki vsebujejo krom VI, ni mogoče nadomestiti, je treba izpostavljenost snovi zmanjšati s tehničnimi ukrepi. Uporabite na primer varilni gorilnik z odsesavanjem ter ustrezne lokalne in delavniške prezračevalne sisteme. Redno izvajajte pravilne meritve izpostavljenosti, da boste vedeli, kdaj je treba ukrepati. Raziščite, ali zaposleni poročajo o zgodnjih simptomih. Zaposlene nenehno ozaveščajte o učinkih izpostavljenosti. Poleg tega zaposlene poučite o nevarnostih, varnih delovnih praksah in učinkovitih higienskih ukrepih.

Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so primerna zaščita dihal, zaščitna oblačila in rokavice. V nekaterih primerih je lahko potreben respirator. Osebna varovalna oprema se sme uporabiti le kot zadnja možnost, potem ko so bile predstavljene možne tehnične rešitve. Čeprav izpostavljenost kromu VI poteka predvsem z vdihavanjem, se je treba dosledno izogibati tudi stiku s kožo.