Ocenjuje se, da je izoprenu v EU lahko izpostavljenih 10.539 zaposlenih. Na delovnih mestih, kjer se izopren proizvaja ali uporablja, lahko pride do izpostavljenosti predvsem z vdihavanjem hlapov in s stikom s kožo, vendar se šteje, da je vnos prek kože zanemarljiv. V skladu z razvrščanjem, označevanjem in pakiranjem je izopren razvrščen v kategorijo rakotvornih snovi 1B (H350: lahko povzroči raka). Kronična in velika izpostavljenost lahko povzroči raka na jetrih kot glavni učinek, pa tudi anemijo, degeneracijo olfaktornega epitelija (tkiva v nosni votlini, ki sodeluje pri zaznavanju vonja) in degeneracijo bele snovi hrbtenjače.

Kje se pojavljajo tveganja

Izopren se uporablja kot monomer v proizvodnji in predelavi polimerov. Poleg tega se uporablja kot vmesni produkt pri sintezi kemičnih snovi. Do izpostavljenosti lahko pride tudi med proizvodnjo izoprena ali pri njegovi uporabi kot trajnostnega letalskega goriva. Tveganje za izpostavljenost obstaja pri zaposlenih v sektorjih proizvodnje industrijskih kemikalij in proizvodnje plastike ali gume.

Več o snovi

Izopren je brezbarvna vnetljiva tekočina z blagim vonjem. Ima nizko vrelišče, le 34 °C, in zato izredno visok parni tlak 634 hPa že pri 21,1 °C. To pomeni, da pri sobni temperaturi hitro izhlapeva. Sproščene hlape lahko vdihnemo ali pa ustvarijo eksplozivno ozračje. Izopren je metabolit, ki se naravno pojavlja v številnih rastlinah, živalih in ljudeh. Izopren v velikih količinah izločajo številne vrste dreves (vendar se hitro razgradi, kar pomeni, da so koncentracije v okolju nizke), zaznati pa ga je mogoče tudi v človeškem dihu. Izopren sam po sebi ni genotoksičen, vendar se zlahka presnovi v genotoksični mono- in diepoksid, predvsem v jetrih. Polimeri izopren so glavna sestavina naravnega kavčuka. Najpogostejši izdelki izizopren so pnevmatike.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Največja možnost poklicne izpostavljenosti izoprenu je z vdihavanjem hlapov. Enkratna ali kratkotrajna izpostavljenost izoprenu lahko povzroči draženje nosu, grla in pljuč ter lahko povzroči glavobol ali omotico. Medtem ko je akutna toksičnost majhna (tj. smrt zaradi enkratne kratkotrajne izpostavljenosti je zelo malo verjetna), je dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost izoprenu povezana z rakom jeter, degeneracijo čutilnega epitela in degeneracijo bele snovi hrbtenjače.

Pri raku na jetrih je latentna doba ocenjena na 18 let.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava izoprena z varnejšimi alternativami. Kadar zamenjava izoprena ni mogoča in se uporabi izoprena ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti. V sektorju proizvodnje naftnih derivatov, ki je odgovoren za proizvodnjo in ne za uporabo izoprena, zamenjava ni mogoča. Vendar pa je uporaba drugih monomerov v gumarski industriji lahko ena od možnosti. Drugi najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti izoprenu je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Zaprti sistemi so pogosto prisotni v vseh proizvodnih postopkih tako pri rafiniranju kot pri polimerizaciji izoprena.

Kadar zamenjava ali zaprt proces nista mogoča, je treba izvajati tehnične ukrepe, kot sta učinkovito lokalno izpušno prezračevanje ali dobro prezračevanje delovnega mesta, ter preverjati njihovo učinkovitost, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost, kolikor je to tehnično mogoče. Izopren se pogosto predeluje v tlačnih kontrolnih kabinah, ki so zelo učinkovite pri zmanjševanju izhlapevanja.

Izvajajte redne ocene izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti in ali je treba sprejeti dodatne ukrepe. Zaposleni se morajo zavedati učinkov izpostavljenosti in jih je treba redno usposabljati za nadzorne ukrepe, ki so potrebni za varno delo z izoprenom, da se prepreči izpostavljenost. Spodbujati jih je treba, da poročajo o simptomih, kot so draženje nosu, grla in pljuč (npr. kašelj in piskanje), glavobol ali omotica, saj so lahko opozorilni znaki, da uvedeni ukrepi niso zadostni. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela.

Poleg tega zaposlene usposobite za učinkovite higienske ukrepe.

Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice, če je to potrebno. Če uporabljate osebno varovalno opremo za večkratno uporabo, poskrbite, da jo po potrebi očistite ali zamenjate in shranite na čistem mestu. Pri izoprenu so pogosto potrebni RPE (oprema za zaščito dihal) ter zaščitne rokavice in očala. Če je oprema za dihanje potrebna, poskrbite, da dihanje ni dodatno fizično zahtevno. Osebno varovalno opremo je treba uporabljati le v skrajni sili in jo upoštevati le začasno, potem ko so izčrpane vse možne tehnične rešitve.

Reference: ECHA, RAC, DG EMPL