Ocenjuje se, da je izoprenu v EU lahko izpostavljenih 10.539 zaposlenih. Na delovnih mestih, kjer se izopren proizvaja ali uporablja, lahko pride do izpostavljenosti predvsem z vdihavanjem hlapov in s stikom s kožo, vendar se šteje, da je vnos prek kože zanemarljiv. V skladu z razvrščanjem, označevanjem in pakiranjem je izopren razvrščen v kategorijo rakotvornih snovi 1B (H350: lahko povzroči raka). Kronična in velika izpostavljenost lahko povzroči raka na jetrih kot glavni učinek, pa tudi anemijo, degeneracijo olfaktornega epitelija (tkiva v nosni votlini, ki sodeluje pri zaznavanju vonja) in degeneracijo bele snovi hrbtenjače.
Kje se pojavljajo tveganja
Izopren se uporablja kot monomer v proizvodnji in predelavi polimerov. Poleg tega se uporablja kot vmesni produkt pri sintezi kemičnih snovi. Do izpostavljenosti lahko pride tudi med proizvodnjo izoprena ali pri njegovi uporabi kot trajnostnega letalskega goriva. Tveganje za izpostavljenost obstaja pri zaposlenih v sektorjih proizvodnje industrijskih kemikalij in proizvodnje plastike ali gume.
Več o snovi
Izopren je brezbarvna vnetljiva tekočina z blagim vonjem. Ima nizko vrelišče, le 34 °C, in zato izredno visok parni tlak 634 hPa že pri 21,1 °C. To pomeni, da pri sobni temperaturi hitro izhlapeva. Sproščene hlape lahko vdihnemo ali pa ustvarijo eksplozivno ozračje. Izopren je metabolit, ki se naravno pojavlja v številnih rastlinah, živalih in ljudeh. Izopren v velikih količinah izločajo številne vrste dreves (vendar se hitro razgradi, kar pomeni, da so koncentracije v okolju nizke), zaznati pa ga je mogoče tudi v človeškem dihu. Izopren sam po sebi ni genotoksičen, vendar se zlahka presnovi v genotoksični mono- in diepoksid, predvsem v jetrih. Polimeri izoprena so glavna sestavina naravnega kavčuka. Najpogostejši izdelki iz izoprena so pnevmatike.
Nevarnosti, ki se lahko pojavijo
Največji potencial za poklicno izpostavljenost izoprenu je z vdihavanjem hlapov. Enkratna ali kratkotrajna izpostavljenost izoprenu lahko povzroči draženje nosu, grla in pljuč ter lahko privede do glavobola ali omotice. Čeprav je akutna strupenost nizka (tj. zelo malo verjetno je, da bi umrli zaradi enkratne kratkotrajne izpostavljenosti), je dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost izoprenu povezana z rakom na jetrih, degeneracijo olfaktornega epitelija in degeneracijo bele snovi hrbtenjače.
Pri raku na jetrih je latentna doba ocenjena na 18 let.
Kaj lahko storite
Najučinkovitejši način preprečevanja izpostavljenosti je zamenjava izoprena z varnejšimi alternativami. Kjer zamenjava izoprena ni mogoča in se uporabi izoprena ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti. V sektorju proizvodnje rafiniranih naftnih proizvodov, ki je odgovoren za proizvodnjo in ne uporabo izoprena, zamenjava ni mogoča. Vendar bi lahko bila uporaba drugih monomerov v gumarski industriji možnost. Drugi najučinkovitejši način izogibanja izpostavljenosti izoprenu je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Zaprti sistemi so pogosto prisotni v vseh proizvodnih procesih tako pri rafiniranju kot pri polimerizaciji izoprena.
Kjer zamenjava ali zaprt proces nista mogoča, je treba uvesti tehnične ukrepe, kot so učinkovito lokalno odsesavanje, ali dobro prezračevanje delovnega mesta ter preverjanje njihove učinkovitosti, da se zagotovi, da je izpostavljenost čim bolj zmanjšana, kolikor je tehnično mogoče. Izopren se pogosto predeluje v kabinah s kontroliranim tlakom, ki so zelo učinkovite pri zmanjševanju izhlapevanja.
Izvajajte redne ocene izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti ali pa je treba sprejeti dodatne ukrepe. Zaposleni se morajo zavedati učinkov izpostavljenosti in jih je treba redno usposabljati o kontrolnih ukrepih, potrebnih za varno delo z izoprenom, da se prepreči izpostavljenost. Spodbujati jih je treba, da poročajo o simptomih, kot so draženje nosu, grla in pljuč (npr. kašelj in piskanje), glavobol ali omotica, saj so lahko opozorilni znaki, da obstoječi ukrepi niso zadostni. Priporočljivo je vključiti poklicnega zdravnika.
Poleg tega usposobite zaposlene o učinkovitih higienskih ukrepih.
Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice, če je potrebno. Če se uporablja večkratna osebna varovalna oprema, poskrbite, da se po potrebi očisti ali zamenja in shrani na čistem mestu. Za izopren so pogosto potrebna zaščitna sredstva za dihanje ter zaščitne rokavice in zaščitna očala. Če je potrebna oprema za dihanje, zagotovite, da dihanje ni dodatno fizično naporno. Osebno varovalno opremo je treba uporabiti le kot zadnjo možnost in jo upoštevati le začasno, potem ko so izčrpane možne tehnične rešitve.
Reference: ECHA, RAC, DG EMPL