Dejstva o Usnjeni prah

Število potencialno izpostavljenih zaposlenih usnjenemu prahu je ocenjeno na 310.000 v vseh državah EU. Glavna pot poklicne exposure je dihalni trakt (vdihavanje prahu). Usnjeni prah je IARC uvrstil med rakotvorne snovi za ljudi (skupina 1). Po evropski uredbi o razvrščanju, označevanju in pakiranju ni razvrščen, saj gre za snov, ki nastaja v procesih pri obdelavi usnja. Exposure temu prahu povzroča raka nosne votline in raka obnosnih votlin.

Kje se pojavljajo tveganja

Usnjeni prah nastaja predvsem pri mehanskih postopkih na suhem usnju. To se dogaja predvsem pri izdelavi izdelkov (obutev, usnjeni izdelki), pa tudi pri njihovem popravilu (čevljarska popravila). Največ prahu nastaja pri zaključnih postopkih (brušenje, mletje, drgnjenje, rezanje, strganje, poliranje, tanjšanje). Exposure je manjša v usnjarnah in obratih za predelavo usnja, saj ti postopki potekajo v vlažnem okolju. Med najbolj izpostavljene zaposlene zato sodijo izdelovalci usnjenih izdelkov, čevljarji, delavci v proizvodnji obutve, zaposleni pri zaključnih delih ter rezalci/obrezovalci.

Več o snovi

Usnjeni prah je kompleksna mešanica kolagenskih vlaken (živalskih beljakovin), ostankov strojenja (rastlinskih taninov in kromovih soli – krom(III) in morda krom(VI)), barvil ali pigmentov ter sredstev za dodelavo (smole in topila).
Izraz »usnje« se nanaša na izdelek, pridobljen iz živalske kože s strojenjem ali impregnacijo, ki ohrani naravno strukturo kožnih vlaken. Materiali, pridobljeni iz rastlin ali petrokemikalij (ali mešanice obojega) oziroma iz katerega koli vira, ki ni živalskega izvora, po zakonu ne smejo nositi oznake »usnje«.

Poudariti je treba, da je rakotvorni učinek, ki ga priznava IARC, povezan s samim prahom, tj. s trdnimi delci, ki nastanejo pri mehanski obdelavi strojenega usnja, in ne z morebitno prisotnostjo v tem prahu dobro znanih rakotvornih snovi, kot je krom VI (o kromu VI glej posebno informativno gradivo tukaj).

Za usnjeni prah trenutno niso na voljo mejne vrednosti poklicne exposure, niti na nacionalni niti na evropski ravni.

Zdravstvena tveganja, ki se lahko pojavijo

Glavna pot exposure usnjenemu prahu pri zaposlenih je prek dihalnega trakta (vdihavanje prahu). Kratkoročno se lahko pojavijo škodljivi učinki na zdravje, kot so draženje dihal, rinitis, draženje oči in kašelj. Dolgoročno lahko exposure usnjenemu prahu povzroči rake ORL (obnosne votline, nosne votline) in lahko poslabša bolezni dihal (kronični bronhitis).
Rake nosnih votlin in obnosnih votlin, povezane z usnjenim prahom, je v nekaterih državah EU (Francija, Nemčija, Španija, Italija) mogoče priznati kot poklicne rake, vendar se pogoji za takšno priznanje razlikujejo od države do države.
Latentno obdobje pred pojavom raka je lahko razmeroma dolgo (med 10 in 40 leti).

Kaj lahko storite

Usnjeni prah nastaja pri postopkih obdelave živalskih kož (strojenje, rezanje, drgnjenje, brušenje itd.), zato se mu ni mogoče izogniti. Za omejitev exposure prahu je treba delo izvajati v zaprtem sistemu ali, če to ni izvedljivo, mora biti vsako delovno mesto opremljeno s kolektivnimi zaščitnimi ukrepi (zapiranje/oplaščanje opreme, sistemi za odsesavanje prahu). Te sisteme je treba redno vzdrževati, da se zagotovi njihova učinkovitost. Omejiti je treba tudi število izpostavljenih zaposlenih. Kot zadnja možnost, če ravni prahu pri določenih nalogah z navedenimi ukrepi ni mogoče bistveno zmanjšati, lahko uporabiš opremo za zaščito dihal. V tem primeru moraš biti usposobljen/-a za njeno uporabo, pripraviti pa je treba tudi postopek za upravljanje te opreme ter ga izvajati. Ker je bila dokazana prisotnost rakotvornih snovi na delovnih površinah, sta redno čiščenje površin in dosledna higiena (čiščenje delovnih oblačil in rok) ključna za omejevanje ponovnega dvigovanja prahu.

Viri:

• IARC – Arzen, kovine, vlakna in prahovi. IARC monografije o ocenjevanju rakotvornih tveganj za ljudi. Zvezek 100C. 2012.
• Savary B. & Emili A. Poklicna exposure v francoski panogi obdelave usnja (2010–2024); Health & Safety at Work, št. 281, december 2025