Predvidevamo lahko, da je več milijonov zaposlenih v EU pri delu izpostavljenih skupini kemikalij, ki jih pogosto najdemo v topilih, znanih kot hlapne organske snovi (HOS). Ta heterogena skupina vključuje snovi, kot sta benzen in formaldehid, ki sodita med najpogostejše rakotvorne snovi, katerim so zaposleni izpostavljeni pri delu v EU.
Izpostavljenost se običajno pojavi z vdihavanjem ali, v primeru snovi, ki se absorbirajo skozi kožo, prek kože.
Nekatere HOS so razvrščene kot jasno rakotvorne snovi (npr. benzen – Carc. Cat 1A ali formaldehid – Carc. Cat 1B) ali kot strupene za razmnoževanje (npr. toluen – Repr. Cat 2). Ker HOS tvorijo heterogeno skupino snovi, so možne večkratne izpostavljenosti v obliki mešanice snovi. Izpostavljenost takšni mešanici škodljivih snovi lahko znatno poveča povezano tveganje za nastanek raka.
Kje se pojavljajo tveganja
HOS vključujejo širok nabor pogosto uporabljenih snovi, kot so tiste v topilih, (fosilnih) gorivih, čistilih, barvah in lakih, pesticidih ali lepilih.
Na delovnem mestu jih najdemo predvsem povsod, kjer se organska topila uporabljajo, obdelujejo ali sproščajo kot stranski proizvodi. Visoka ali konična izpostavljenost se pojavi pri barvanju z razprševanjem, čiščenju ali razmaščevanju s topili, čiščenju rezervoarjev v zaprtih prostorih ter pri vzdrževanju ali med gradbeno prenovo. Poleg tega se izpostavljenost srednje intenzivnosti pojavlja v kemični industriji in proizvodnji plastike, pri proizvodnji lepil, premazov in črnil ter med predelavo gume in plastike.
Druga izpostavljenost se običajno pojavi med barvanjem in lakiranjem, med popravilom in vzdrževanjem vozil, v tiskarski in založniški industriji, v sektorju čiščenja in zdravstva.
Več o snovi
Splošno povedano so HOS – odvisno od definicije – organske spojine, ki imajo parni tlak 0,01 kPa ali več pri 293,15 K, ali organske spojine z vreliščem do 250 °C pri standardnem tlaku 101,3 kPa. Posledično znatne količine teh snovi prehajajo v plinsko fazo že pri sobni temperaturi, kar predstavlja tveganje za izpostavljenost predvsem z vdihavanjem. Hkrati so številne od teh snovi lipofilne in se tako lahko absorbirajo skozi kožo, kot so organska topila benzen, toluen in ksilen.
Na ravni EU ni zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, obstajajo pa zavezujoče vrednosti za benzen (0,66 mg/m³), formaldehid (0,37 mg/m³) in vinilklorid (2,6 mg/m³).
Nevarnosti, ki se lahko pojavijo
Odvisno od sestave lahko akutna izpostavljenost HOS povzroči različne simptome, kot so omotica, glavoboli ali draženje oči, nosu in dihalnih poti.
Dolgoročno lahko izpostavljenost povzroči rake, kot so levkemija (benzen), raki nazofaringealne regije (formaldehid) ali rak jeter (vinilklorid).
Nekatere HOS so razvrščene tudi kot strupene za razmnoževanje (kot je toluen – Cat. 2).
Kaj lahko storiš
V idealnem primeru bi morali tveganja zaradi izpostavljenosti HOS nadzorovati z zamenjavo ali odstranitvijo. Izbira snovi z nižjim parnim tlakom pomaga zmanjšati sproščanje snovi v zrak v okolici. Preveri, ali se lahko za zmanjšanje uporabe topil uporabijo sistemi na vodni osnovi. Razkužila zamenjaj s tistimi, ki ne vsebujejo aldehidov.
Snovi uporabljaj v zaprtih sistemih, da preprečiš izpostavljenost, in zajemaj emisije na viru z lokalnim odsesavanjem. Izvajaj meritve izpostavljenosti na delovnem mestu, vključno z oceno izpostavljenosti mešanicam snovi, in upoštevaj večje tveganje pri večkratni izpostavljenosti. Čim bolj zmanjšaj čas izpostavljenosti in se izogibaj stiku s kožo. Redno menjaj delovna oblačila, da zmanjšaš tveganje za kontaminacijo.
Nazadnje se lahko uporabi tudi osebna varovalna oprema, ko so izčrpani vsi drugi preventivni ukrepi, da se dodatno zmanjša kakršna koli preostala izpostavljenost: na primer z uporabo ustreznih zaščitnih rokavic, zaščitnih očal in dihalnih mask. V tem okviru morajo biti velikost, narava in učinkovitost varovalne opreme prilagojeni nevarnostim na delovnem mestu in posameznim okoliščinam.
Reference: Zvezna agencija za okolje, Evropska agencija za okolje, Evropska komisija, EUR-Lex, EU-OSHA (WES), Nemško združenje za toksikologijo, GESTIS, WHO