Po zadnji obstoječi oceni iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja naj bi bilo formaldehidu izpostavljenih 971 000 zaposlenih.

Formaldehid je sredstvo, ki povzroča preobčutljivost kože in lahko ob prvi izpostavljenosti povzroči odziv imunskega sistema. Akutna izpostavljenost močno draži oči, nos in žrelo ter lahko pri izpostavljenih osebah povzroči kašelj in sopenje. Poznejša izpostavljenost lahko povzroči hude alergijske reakcije kože, oči in dihalnih poti ter astmi podobne težave z dihanjem in draženje kože, kot sta dermatitis in srbenje. Formaldehid je v uredbi razvrščanje, označevanje in pakiranje razvrščen v rakotvorne snovi kategorije 1B, kar pomeni, da pri ljudeh verjetno povzroča pljučnega raka s (rak nazofarinksa in mieloična levkemija).

Kje se pojavljajo tveganja

Industrija, ki v Evropi porabi največ formaldehida, je industrija lesnih plošč, saj je ena od sestavin veziv in lepil, ki povezujejo lesne delce, vlakna ali furnir v različnih vrstah plošč. Poleg tega se izpostavljenost formaldehidu pojavlja v zdravstveni, pogrebni, tekstilni, usnjarski in papirni industriji. Zaposleni lahko vdihavajo formaldehid kot plin ali paro ali ga absorbirajo skozi kožo kot tekočino, na primer med obdelavo tekstila in proizvodnjo smol. Poleg zdravstvenih delavcev ter medicinskih laborantov in laboratorijskih tehnikov so potencialno zelo ogrožene skupine tudi zaposleni v mrtvašnicah ter raziskovalci in študenti, ki ravnajo z biološkimi vzorci, konzerviranimi s formaldehidom ali formalinom.

Več o snovi

Formaldehid je brezbarven plin močnega vonja, ki je zelo hlapen in lahko vnetljiv ter se pogosto nahaja v vodnih (vodnih) raztopinah. Formaldehid se pogosto uporablja kot konzervans v medicinskih laboratorijih in mrtvašnicah, najdemo pa ga tudi v številnih izdelkih, kot so kemikalije, iverne plošče, gospodinjski izdelki, lepila, tkanine za trajno stiskanje, premazi za papirne izdelke, vlaknene plošče in vezan les. Veliko se uporablja tudi kot industrijski fungicid, germicid in razkužilo. Formaldehid nastaja naravno pri različnih procesih, kot je naš celični metabolizem ali nepopolno zgorevanje organskih snovi, kot so naftna goriva, kar pomeni, da je v okolju vedno prisotna koncentracija v ozadju.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Več kot 90 % formaldehida se absorbira skozi zgornja dihala. Akutna izpostavljenost formaldehidu lahko povzroči glavobol ter draženje dihalnih poti, kože in oči. Kronična izpostavljenost pri nizkih koncentracijah v zraku lahko povzroči težave z dihali, podobne astmi, stik s kožo pa lahko povzroči draženje, ki se kaže kot dermatitis ali srbenje. Nekateri ljudje so bolj dovzetni za senzibilizacijske lastnosti kot drugi, zato se lahko učinki izpostavljenosti pri nekaterih ljudeh pokažejo drugače ali pa se sploh ne pokažejo.
Formaldehid je znan kot povzročitelj raka na nosu in grlu. Večja kot je koncentracija izpostavljenosti in daljše kot je trajanje izpostavljenosti, večje je tveganje za nastanek raka. Izpostavljenost formaldehidu lahko poveča možnost za nastanek raka tudi pri koncentracijah, ki so prenizke, da bi povzročile simptome.

Latentna doba med izpostavljenostjo formaldehidu in nastankom raka nosu je zelo različna, od 2 let pri nekaterih akutnih vrstah raka do 15 let.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava izdelkov z nadomestnimi izdelki brez formaldehid, če je to izvedljivo (npr. kot razkužilo). Če zamenjava ni mogoča, je najboljša rešitev nadzor izpostavljenosti z načrtovanjem in tehničnimi spremembami, kot so zaprti sistemi in namestitev lokalnega izpušnega prezračevanja, kjer lahko pride do emisij. Označite vse zmesi ali raztopine, ki vsebujejo formaldehid nad mejo za razvrstitev zmesi v skladu z uredbo razvrščanje, označevanje in pakiranje. Redno izvajajte ustrezne meritve izpostavljenosti, da bo znano, kdaj in kje je treba ukrepati. Zaposlene stalno ozaveščajte o učinkih izpostavljenosti in jih obveščajte o nevarnostih, varnih delovnih postopkih in učinkovitih higienskih ukrepih. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela in spodbujati zaposlene, da poročajo o simptomih dihanja. Osebna varovalna oprema, kot so respiratorji, je kratkoročna rešitev za zmanjšanje izpostavljenosti in naj se uporablja le v skrajnem primeru.

Viri: ECHA, IARC, SCOEL