Dejstva o formaldehid

Po zadnji obstoječi oceni iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja naj bi bilo formaldehidu izpostavljenih 971.000 zaposlenih.

Formaldehid je sredstvo, ki povzroča preobčutljivost kože in lahko ob prvi exposure povzroči odziv imunskega sistema. Akutna exposure močno draži oči, nos in žrelo ter lahko pri izpostavljenih osebah povzroči kašelj in sopenje. Poznejša exposure lahko povzroči hude alergijske reakcije kože, oči in dihalnih poti ter astmi podobne težave z dihanjem in draženje kože, kot sta dermatitis in srbenje. Formaldehid je v uredbi razvrščanje, označevanje in pakiranje razvrščen v rakotvorne snovi kategorije 1B, kar pomeni, da pri ljudeh verjetno povzroča pljučnega raka (rak nazofarinksa in mieloična levkemija).

Kje se pojavljajo tveganja

Industrija, ki v Evropi porabi največjo količino formaldehida, je industrija lesnih plošč, saj je formaldehid ena od sestavin veziv in lepil, ki vežejo lesne delce, vlakna ali furnirje v različnih vrstah plošč. Poleg tega se exposure formaldehidu pojavlja v zdravstvu, pogrebnih storitvah, tekstilni, usnjarski in papirni industriji. Zaposleni lahko vdihavajo formaldehid kot plin ali paro ali ga absorbirajo skozi kožo kot tekočino med obdelavo tekstila in proizvodnjo smol, na primer. Poleg zdravstvenih delavcev ter medicinskih in laboratorijskih tehnikov so med skupinami, ki so potencialno izpostavljene visokemu tveganju, tudi delavci v mrtvašnicah ter raziskovalci in študenti, ki delajo z biološkimi vzorci, konzerviranimi s formaldehidom ali formalinom.

Več o snovi

Formaldehid je brezbarven plin močnega vonja, ki je zelo hlapen in zelo vnetljiv, pogosto ga najdemo v vodnih raztopinah. Pogosto se uporablja kot konzervans v medicinskih laboratorijih in mrtvašnicah, formaldehid pa je prisoten tudi v številnih izdelkih, kot so kemikalije, iverne plošče, gospodinjski izdelki, lepila, tkanine za trajno stiskanje, premazi za papirne izdelke, vlaknene plošče in vezane plošče. Široko se uporablja tudi kot industrijski fungicid, germicid in razkužilo. Formaldehid nastaja naravno v različnih procesih, kot je naš celični metabolizem ali nepopolno zgorevanje organskih snovi, kot so naftna goriva, kar pomeni, da je v okolju vedno prisotna osnovna koncentracija.

V veljavi je zavezujoča mejna vrednost EU za poklicno exposure 0,37mg/m³ (časovno tehtano povprečje).

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Več kot 90 % formaldehida se absorbira skozi zgornja dihala. Akutna exposure formaldehidu lahko povzroči glavobole in draženje dihalnih poti, kože in oči. Kronična exposure, pri nizkih ravneh koncentracije v zraku, lahko povzroči težave z dihanjem, podobne astmi, in stik s kožo lahko povzroči draženje, ki se kaže kot dermatitis ali srbenje. Nekateri ljudje so bolj dovzetni za senzibilizirajoče lastnosti kot drugi, zato se učinki exposure lahko pri nekaterih ljudeh kažejo drugače ali pa sploh ne.
Znano je, da formaldehid povzroča raka nosu in grla. Višja kot je koncentracija exposure in daljše kot je trajanje exposure, večje je tveganje za raka. Exposure formaldehidu lahko poveča možnost za nastanek raka tudi pri ravneh, ki so prenizke, da bi povzročile simptome.

Latenca med exposure in rakom nosu, povezanim s formaldehidom, se močno razlikuje, od 2 let za nekatere akutne vrste raka do 15 let.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje exposure je, da se, kjer je to izvedljivo, nadomestijo izdelki z alternativami brez formaldehida (npr. kot razkužilo). Če nadomestitev ni mogoča, je najboljša rešitev nadzor exposure z oblikovanjem in inženirskimi spremembami, kot so zaprti sistemi in namestitev lokalnega odsesovalnega prezračevanja, kjer lahko pride do emisij. Označite vse mešanice ali raztopine, ki vsebujejo formaldehid nad mejo za razvrstitev mešanice v skladu z razvrščanje, označevanje in pakiranje. Redno izvajajte ustrezne meritve exposure, da boste vedeli, kdaj in kje je treba ukrepati. Zaposlene nenehno ozaveščajte o učinkih exposure in jih usposabljajte o nevarnostih, varnih delovnih praksah in učinkovitih higienskih ukrepih. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela in spodbujati zaposlene k prijavi respiratornih simptomov. Osebna varovalna oprema, kot so respiratorji, je kratkoročna rešitev za zmanjšanje exposure in se sme uporabljati le kot zadnja možnost.

Viri: ECHA, IARC, SCOEL