Dejstva o nikljeve spojine

Po zadnjih ocenah iz leta 2019 je približno 80 000 zaposlenih v EU izpostavljenih zračnim hlapom, prahu in megli, ki vsebujejo nikelj in njegove spojine.

Nikljeve spojine so razvrščene v kategorijo rakotvornih snovi 1A, kar pomeni, da so dokazano vzrok raka pri ljudeh. IARC kovinski nikelj uvršča v skupino rakotvornih snovi 2B, kar pomeni, da je lahko rakotvoren za ljudi. Do izpostavljenosti pride z vdihavanjem, zaužitjem ali stikom s kožo. Poleg tega se po izpostavljenosti niklju in nikljevim spojinam pojavijo kožne težave in učinki na dihala. Zaradi izpostavljenosti prahu iz rafinerije niklja in nikljevemu subsulfidu obstaja povečano tveganje za nastanek pljučnega in nosnega raka.

Kje se pojavljajo tveganja

Nikelj se v obliki različnih zlitin in spojin široko komercialno uporablja že več kot 100 let. Nikljeve spojine in kovinski nikelj se uporabljajo v številnih industrijskih in komercialnih aplikacijah, vključno z uporabo v nerjavnem jeklu in drugih nikljevih zlitinah, katalizatorjih, baterijah, pigmentih in keramiki. Večina zaposlenih, izpostavljenih niklju in nikljevim spojinam v Evropski uniji, dela v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, ter v proizvodnji transportne opreme. Poklicna izpostavljenost je pogosta pri zaposlenih, ki sodelujejo pri taljenju, varjenju, litju, barvanju z razpršilom in brušenju niklja, nikljevih spojin in materialov, ki vsebujejo nikelj.

Več o snovi

Nikelj je srebrno-bela kovinska prvina, ki se nahaja v zemeljski skorji. Snov se v okolju naravno pojavlja v nizkih koncentracijah. Nikelj se lahko veže z drugimi elementi in tvori nikljeve spojine. Zaradi svojih edinstvenih lastnosti ima nikelj številne industrijske uporabe. Večina niklja se uporablja v kovinskih zlitinah, saj jim podeljuje koristne lastnosti, kot so odpornost proti koroziji, toplotna odpornost in trdota.

Veljajo zavezujoče mejne vrednosti EU za poklicno izpostavljenost v višini 0,01 mg/m³ za frakcijo, ki se vdihuje, in 0,05 mg/m³ za vdihljivo frakcijo (obe kot časovno tehtano povprečje).

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Poklicna izpostavljenost niklju se pojavi predvsem z vdihavanjem prašnih delcev in hlapov ali prek stika s kožo. Akutna izpostavljenost visokim ravnem niklja z vdihavanjem lahko povzroči hude poškodbe pljuč in ledvic. Dolgotrajna izpostavljenost prahu iz rafinerije niklja vodi do povečanega tveganja za nastanek pljučnega in nosnega raka med zaposlenimi v rafinerijah niklja. Kronična izpostavljenost kože niklju lahko povzroči dermatitis s težavami, kot so suha, razdražena ali srbeča koža. Kronično vdihavanje kovinskega niklja in v vodi netopnih nikljevih spojin lahko povzroči učinke na dihala, vključno z zmanjšanim delovanjem pljuč in bronhitisom. Kronično vdihavanje topnih nikljevih spojin lahko povzroči astmo.

Čas med izpostavljenostjo niklju in pojavom simptomov raka se giblje od 13 do 24 let.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava z izdelki brez niklja ali z nižjo vsebnostjo niklja. Če izdelkov, ki vsebujejo nikelj, ni mogoče nadomestiti, je treba izpostavljenost niklju zmanjšati s tehničnimi ukrepi. Redno izvajajte ustrezne meritve izpostavljenosti, da boste vedeli, kdaj je treba ukrepati. Preverite, ali zaposleni poročajo o zgodnjih simptomih. Zaposlene nenehno ozaveščajte o učinkih izpostavljenosti. Poleg tega zaposlene poučite o nevarnostih, varnih delovnih praksah in učinkovitih higienskih ukrepih. To dopolnite z osebno varovalno opremo, kjer izvedljivi nadzorni ukrepi ne zadostujejo za zmanjšanje izpostavljenosti pod mejne vrednosti.

Osebno varovalno opremo je treba uporabiti le v skrajni sili, potem ko so bile predstavljene vse možne tehnične rešitve. Ker kovinski nikelj in nekatere nikljeve spojine lahko povzročijo preobčutljivost kože, je treba čim bolj preprečiti stik s kožo. Če odprava ni mogoča, je treba sprejeti nadzorne ukrepe za zmanjšanje stika s kožo.