Dejstva o Vlakna iz silicijevega karbida

Trenutno ni na voljo ocen o številu zaposlenih v EU, ki so izpostavljeni vlaknom silicijevega karbida. Znano pa je, da do exposure prihaja predvsem v panogah, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo silicijevega karbida ter z uporabo materialov, ki vsebujejo silicijev karbid.

Delovna exposure se pojavlja predvsem z vdihavanjem zračnih vlaken, ki nastanejo med industrijskimi procesi, kot so delovanje peči, drobljenje, mletje ali strojna obdelava. Ta vlakna so zelo majhna in lahko ostanejo suspendirana v zraku, zaradi česar jih je enostavno vdihniti.

Vlakna silicijevega karbida so v skladu z Uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju razvrščena kot rakotvorne snovi kategorije 1B (lahko povzročijo raka pri ljudeh z vdihavanjem). Rakotvorni potencial je predvsem povezan z obliko, velikostjo in obstojnostjo vlaken v pljučih.

Exposure vlaknom silicijevega karbida lahko povzroči resne zdravstvene učinke. Glavna vrsta raka, opažena pri zaposlenih, je pljučni rak, zaskrbljujoča pa je tudi mezoteliom.

Kjer se pojavijo tveganja

Poklicna exposure vlaknom silicijevega karbida se pojavlja predvsem v sektorjih, kjer se silicijev karbid proizvaja ali uporablja, vključno z izdelavo nekovinskih mineralov, ognjevzdržnih izdelkov, tehničnih keramičnih izdelkov, predelavo kovin, proizvodnjo strojev in transportne opreme.

Zaposleni z največjim tveganjem za exposure so upravljavci peči, drobilnic, mlinov ali procesov, proizvodni zaposleni, vzdrževalno osebje, strojniki, brusilci in polirci kovin ter zaposleni, ki delajo s kompozitnimi materiali. Ti zaposleni so lahko izpostavljeni sočasni exposure drugim rakotvornim snovem, kot so kristalni silicijev dioksid, PAH, dizelski izpušni plini, kovine, kot so šestvalentni krom ali nikelj, azbest ali varilni dimi. Zaposleni so lahko izpostavljeni med več fazami proizvodnje in ravnanja. Naloge, ki vključujejo veliko prahu, lahko kontaminirajo tudi oblačila in vodijo do posredne exposure.

Exposure vlaknom silicijevega karbida se verjetno pojavlja tudi pri proizvodnji motornih vozil in v gradbenem sektorju (npr. upravljavci peskanja).

Več o snovi

Vlakna silicijevega karbida so trdna anorganska vlakna, sestavljena iz silicija in ogljika. So izjemno trda, kemično stabilna in netopna v vodi ter se lahko med ravnanjem in predelavo sprostijo v zrak kot prah in vlakna.

Lahko nastanejo nenamerno med proizvodnjo ali pa so namerno proizvedena kot brki za specializirane namene.

Velikost in oblika vlaken sta ključnega pomena za zdravstveno tveganje. Vlakna silicijevega karbida imajo običajno premer pod 3 mikrometre in dolžino nad 5 mikrometrov. Zaradi svoje majhnosti, podobno kot azbestna vlakna, lahko ob vdihavanju dosežejo najgloblje dele pljuč in tam ostanejo dolgo časa ter se ne izločijo zlahka iz telesa.

Vlakna silicijevega karbida se večinoma uporabljajo v visoko zmogljivih kompozitnih materialih, kjer so potrebni visoka trdnost, majhna teža in odpornost na ekstremne temperature, kot so letalski motorji, vesoljska plovila, obrambne aplikacije, industrijska visokotemperaturna oprema in drugi napredni inženirski sektorji.

Zdravstvena tveganja, ki se lahko pojavijo

Glavna pot exposure vlaknom silicijevega karbida je vdihavanje.

Kratkotrajna exposure lahko povzroči draženje in vnetje dihalnega sistema.

Dolgotrajna exposure lahko povzroči pljučnega raka in morda mezoteliom. Drugi resni nekancerogeni učinki vključujejo pnevmokoniozo in kronično pljučno bolezen, ki lahko zmanjšata pljučno funkcijo in povzročita težave z dihanjem. Vse te bolezni imajo pogosto dolga latentna obdobja, običajno več desetletij med exposure in pojavom bolezni.

Kaj lahko storiš

Nadomeščanje je treba upoštevati, kadar koli je to mogoče, z zamenjavo vlaken silicijevega karbida z varnejšimi alternativami ali procesi. Za nekatere aplikacije (npr. komponente za toplotno zaščito, toplotni ščiti ali kanali za vroč plin) so bila predlagana oksidna keramična vlakna ali neprekinjena ogljikova vlakna kot nadomestki.

Zaradi lastnosti vlaken silicijevega karbida bi se moralo glavno obvladovanje tveganja osredotočiti na nadzor sproščanja vlaken v zrak in preprečevanje vdihavanja, namesto na nadzor hlapov ali tekočin. Učinkovito prezračevanje (splošno ali lokalno odsesavanje), zatiranje prahu in zadrževanje so zato bistveni ukrepi na delovnih mestih, kjer se dela z vlakni silicijevega karbida. Organizacijski ukrepi bi morali vključevati usposabljanje zaposlenih, omejevanje časa exposure, redno čiščenje in spremljanje exposure.

Zaposleni naj upoštevajo dobre higienske prakse in uporabljajo osebno varovalno opremo (kot so respiratorji) kot zadnjo možnost, kadar je to potrebno in po uvedbi možnih tehničnih in organizacijskih rešitev. V nekaterih primerih pa je zaščita dihal zaposlenih pred vdihavanjem vlaken silicijevega karbida nujna, na primer pri posegih v peči ali procesih, ali pri strojni obdelavi/brušenju kompozitnih materialov, ki ustvarjajo prah, ki vsebuje vlakna, ki jih je mogoče vdihniti. Delodajalci morajo zagotoviti, da dihanje ni dodatno fizično zahtevno (npr. uporabljajo respiratorje s prisilnim dovodom zraka). Zelo priporočljivo ali obvezno je, v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, da se za vsako osebo opravi preizkus prileganja, da se zagotovi ustrezna zaščita. Respiratorje je treba redno čistiti/zamenjati.

Reference: ECHA, IARC, RAC