Najnovejša ocena števila izpostavljenih zaposlenih v EU epiklorohidrin (1-kloro-2,3-epoksipropanu) iz leta 2011 je približno 44 000. Kot glavni način izpostavljenosti se šteje vdihavanje, vendar so zaposleni lahko izpostavljeni tudi pri stiku s kožo. Epiklorohidrin je razvrščen v rakotvorne snovi kategorije 1B (v skladu z uredbo razvrščanje, označevanje in pakiranje), kar pomeni, da se na podlagi dokazov v preskusih na živalih domneva, da je rakotvoren za ljudi. Izpostavljenost epiklorohidrin je povezana s pojavom pljučnega raka in tumorjev osrednjega živčnega sistema.

Kje se pojavljajo tveganja

Do poklicne izpostavljenosti epiklorohidrin lahko pride pri njegovi proizvodnji iz klora in pri proizvodnji epoksidnih smol, ki se uporabljajo za premaze, lepila in plastiko. Epoksidne smole se različno uporabljajo v industrijskih sektorjih, kot so barve, lepila, avtomobilska in letalska industrija, gradbeništvo, oprema za obnovljive vire energije in elektronika (uporabljajo se za plošče s tiskanimi vezji in za zapiranje elektronskih komponent, da se zaščitijo pred poškodbami). Poleg tega se epiklorohidrin uporablja v posebnih smolah in polimerih za čiščenje vode, smolah z visoko mokro trdnostjo za papirno industrijo ali z ionsko izmenjavo za čiščenje zraka in vode. Poleg tega se uporablja kot topilo za celulozne estre in etre, pri predelavi volne in bombaža ter v gumarstvu. Poleg tega med poklice, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost, spadajo zaposleni v obratih za kemično sintezo poliolov za proizvodnjo trdih poliuretanskih pen in površinsko aktivnih sredstev za pralne izdelke.

Več o snovi

Epiklorohidrin je brezbarvna vnetljiva tekočina ostrega vonja po česnu, zmerno topna v vodi, vendar mešljiva z večino polarnih organskih topil. Pri zgorevanju tvori strupene in jedke hlape vodikovega klorida in klora. Epiklorohidrin burno reagira z aluminijem, cinkom, alkoholi, fenoli, amini in organskimi kislinami; to povzroča nevarnost požara in eksplozije.

Nevarnosti, ki se lahko pojavijo

Kot primarni način izpostavljenosti se šteje vdihavanje hlapov epiklorohidrin, vendar je možen tudi velik vnos skozi kožo. Kratkotrajna izpostavljenost epiklorohidrin lahko povzroči draženje oči, dihalnih poti in kože. Vdihavanje hlapov lahko povzroči reakcije, podobne astmi. Poleg tega lahko stik z epiklorohidrinom razdraži in opeče kožo in oči. Pri visokih stopnjah izpostavljenosti se lahko pojavijo slabost, bruhanje, kašelj, težko dihanje, vnetje pljuč, pljučni edem, učinki na osrednji živčni sistem ter poškodbe ledvic in jeter. Ponavljajoč se ali dolgotrajen stik z epiklorohidrinom lahko povzroči preobčutljivost kože. Poleg tega lahko kronična izpostavljenost epiklorohidrinu vpliva na ledvice, jetra in pljuča ter poveča tveganje za limfnega in hemopoetskega raka.

Kaj lahko storite

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je zamenjava epiklorohidrina, na primer z alternativnimi metodami za proizvodnjo epoksidnih smol; nadomestki za epikoksidne smole v različnih aplikacijah, kot so premazi, gradbeništvo, lepila, laminati in kompoziti; alternativnimi postopki za sintezo glicerina; in nadomestki za epiklorohidrinske elastomere. Kadar zamenjava epiklorohidrina ni mogoča in se uporabi epiklorohidrina ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti.

Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti epiklorodrinu je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Kadar to ni mogoče, je treba izvajati tehnične ukrepe, kot je učinkovito lokalno izpušno prezračevanje, dopolnjeno z dobrim prezračevanjem delovnega mesta, ter preverjati njihovo učinkovitost, da se zagotovi čim manjša izpostavljenost, kolikor je to tehnično mogoče.

Izvajajte redne ocene izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti in ali je treba sprejeti dodatne ukrepe. Zaposleni se morajo zavedati učinkov izpostavljenosti in jih je treba redno usposabljati za nadzorne ukrepe, potrebne za varno delo z epiklorohidrini, da se prepreči izpostavljenost. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela. Spodbujajte zaposlene, da poročajo o zgodnjih simptomih. Poleg tega je treba vse zaposlene poučiti, da si pred odmorom ali vstopom v drugo območje ustrezno umijejo roke ter da se ob koncu vsake izmene umijejo in preobujejo.

Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice, če je to potrebno. Osebna varovalna oprema se ne sme uporabljati kot edini preventivni ukrep. Pred tem je treba izvesti čim več zgoraj navedenih tehničnih in organizacijskih ukrepov. Poleg tega je treba pri izbiri opreme upoštevati anatomijo zaposlenih, ki jo bodo uporabljali, pri zaščitni opremi za dihala, ki temelji na prilagoditvi obraza, pa je zelo priporočljivo, da se pri vsaki osebi opravi preskus prileganja.

Osebno varovalno opremo je treba uporabljati le v skrajni sili in le začasno, ko so izčrpane vse tehnične rešitve. Zaposleni morajo biti deležni potrebnega usposabljanja in informacij za pravilno uporabo in vzdrževanje osebne varovalne opreme.

Reference: ECHA, razvrščanje, označevanje in pakiranje, IARC, ICSC, IOM