V EU ni na voljo ocen trenutnega števila zaposlenih, ki so izpostavljeni 1,2-dikloropropanu (1,2-DPC). Vdihavanje velja za glavno pot exposure, vendar so zaposleni lahko izpostavljeni tudi prek stika s kožo.
1,2-DPC je razvrščen kot rakotvorne snovi kategorije 1B (v skladu z Uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju), kar pomeni, da se na podlagi dokazov na živalih domneva, da ima rakotvorni potencial za ljudi.
Toksični učinki so vključevali poškodbe jeter in ledvic, intravaskularno koagulacijo, hemolitično anemijo ter različne simptome osrednjega živčnega sistema.
Kje se pojavljajo tveganja
1,2-DCP je stranski produkt, ki nastaja v znatnih količinah med proizvodnim procesom propilen oksida po klorohidrinskem postopku za proizvodnjo epiklorohidrina. 1,2-DCP se je v preteklosti uporabljal kot fumigant za tla, kot kemijski intermediat ter kot industrijsko topilo. Najden je bil v odstranjevalcih barv, lakih in sredstvih za odstranjevanje premazov s pohištva. Kot fumigant za tla se ne uporablja več.
Trenutno je njegova glavna uporaba kot intermediat pri proizvodnji perkloroetilena in drugih kloriranih kemikalij.
Na splošno je exposure na delovnem mestu videti omejena, saj se snov obravnava v strogo nadzorovanih pogojih. Glavna dejavnost, pri kateri je exposure možna, je ročno vzdrževanje ali čiščenje.
Več o snovi
V čisti obliki je 1,2-DPC brezbarvna, vnetljiva, tekoča in mobilna tekočina z vonjem po kloroformu. Meša se z večino organskih topil, kot so alkoholi, estri in ketoni, pa tudi z aromatskimi, alifatskimi in kloriranimi ogljikovodiki.
Zavezujoča mejna vrednost poklicne exposure za celotno EU je trenutno v pripravi.
Nevarnosti, ki se lahko pojavijo
Kratkotrajna exposure 1,2-DCP pri ljudeh lahko povzroči draženje ter motnje delovanja jeter in ledvic po oralni in dermalni absorpciji. Pri zelo visokih koncentracijah so poročali o depresiji osrednjega živčnega sistema.
Pri dolgotrajni exposure je najpomembnejši učinek pri ljudeh rakotvornost, zlasti pojav tumorjev žolčnih vodov (holangiokarcinom).
Kaj lahko narediš
Na delovnem mestu je najučinkovitejši način za preprečevanje exposure zamenjava 1,2-DCP. Kadar zamenjava ni mogoča in se uporabi 1,2-DCP ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje exposure.
Najučinkovitejši način za izogibanje exposure 1,2-DCP je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Kadar to ni mogoče, je treba uvesti tehnične ukrepe, kot je učinkovito lokalno odsesovanje, dopolnjeno z dobrim splošnim prezračevanjem delovnega mesta in rednimi preverjanji njihove učinkovitosti, da se exposure zmanjša, kolikor je tehnično mogoče.
Celotna proizvodnja 1,2-DPC poteka v zaprtih sistemih. Exposure nastane, ko se ti zaprti sistemi odprejo za rutinsko vzdrževanje, preglede ali čiščenje. V teh primerih je treba uporabiti tehnične ukrepe in osebno varovalno opremo, vključno z varovalno opremo za dihala.
Uvedi ukrepe za zagotavljanje ustrezne splošne higiene na delovnem mestu z rednim čiščenjem in higienskim shranjevanjem. Po začetni meritvi exposure za ocena tveganja izvajaj periodične ocene exposure, da preveriš, ali so uvedeni tehnični ukrepi učinkoviti ali pa so potrebni dodatni ukrepi. Strogo omejevanje časa, ki ga zaposleni preživijo v izpostavljenem delovnem okolju (npr. z izmenami), in omejevanje dostopa do teh delovnih mest sta pomembna ukrepa za zmanjšanje exposure. Zaposleni morajo biti seznanjeni z možnimi tveganji, povezanimi z nalogami, ki vključujejo 1,2-DPC, delodajalci pa jih morajo redno usposabljati in jim dajati navodila, kako varno delati z 1,2-DPC.
Za zaposlene, izpostavljene nevarnim snovem, je potreben zdravstveni nadzor, zato jih je treba spodbujati, da zgodaj poročajo o simptomih, kot so težave z dihanjem ali kožne alergije.
Poleg tega zaposlene usposobi o pomenu učinkovite osebne higiene. Zagotovi ustrezne umivalnice in sanitarije ter zaposlenim omogoči dovolj časa za higienske ukrepe.
Poskrbi, da imajo zaposleni po potrebi ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in rokavice. Osebna varovalna oprema naj se uporablja le kot zadnja možnost in le začasno, potem ko so izčrpane možne tehnične in organizacijske rešitve.
Viri: ECHA, ATSDR 2021