Trenutno ni na voljo ocen o številu zaposlenih v EU, ki so v stiku z exposure kloroprenu (2-kloro-1,3-butadienu). Običajno se poklicna exposure kloroprenu pojavi z vdihavanjem in stikom s kožo. Kloropren ima v skladu z uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP) usklajeno razvrstitev kot rakotvorne snovi kategorije 1B. Ni doslednih dokazov o tem, ali kloropren povzroča raka pri ljudeh. Študije na živalih kažejo, da lahko dolgotrajna exposure tej snovi povzroči raka na jetrih in drugih organih (na primer v ustni votlini).
Kje se pojavljajo tveganja
Kloropren se uporablja predvsem v kemični industriji za proizvodnjo polikloroprena in drugih plastičnih materialov ter sintetičnih kavčukov in lepil (npr. upravljavci pri proizvodnji in mešanju lepil, tehniki za formuliranje ali vzdrževalci). Uporablja se tudi pri proizvodnji 2,3-dikloro-1,3-butadiena, vmesne spojine pri proizvodnji nekaterih kopolimerov.
Zaposleni so lahko izpostavljeni znatni exposure v končnih fazah sinteze kloroprena, med procesi polimerizacije in med operacijami, ki vključujejo odstranjevanje monomerov, pri poklicih, kot so operaterji kemijskih procesov, mehaniki obratov, monterji cevi in tehniki za instrumentacijo.
Do exposure lahko pride tudi pri proizvodnji nekaterih osnovnih farmacevtskih izdelkov, vključno z medicinskimi pripomočki in medicinsko osebno varovalno opremo, v sektorju proizvodnje pohištva (na primer pri montažnih delih, nanašanju lepil ali med laminiranjem lesa) ter pri tehničnem preizkušanju in analizah (analitski kemiki, laboratorijski tehniki).
Več o snovi
Kloropren je hlapna, brezbarvna tekočina. Je zelo reaktiven, vnetljiv in ima močan vonj. Najpogostejši izdelki za končne uporabnike so izdelki iz polikloroprenskega lateksa, kot so lepila in kontaktna lepila, elastični trakovi in gumirane niti ali zaščitne rokavice.
Zavezujoča mejna vrednost za poklicno exposure na ravni EU je trenutno v pripravi.
Tveganja za zdravje, ki se lahko pojavijo
Največja možnost za poklicno exposure kloroprenu je z vdihavanjem hlapov, prisotnih v delovnem območju, in stikom s kožo. Kratkotrajna exposure kloroprenu lahko povzroči omotico in bruhanje po exposure zelo visokim ravnem. Dolgotrajna exposure kloroprenu lahko povzroči raka na jetrih in raka na drugih mestih.
Kaj lahko storiš
Najboljši način za zmanjšanje tveganja za exposure je zamenjava kloroprena z varnejšimi snovmi ali sprememba postopka. Če to ni mogoče, moraš sprejeti ukrepe za zmanjšanje exposure.
Najučinkovitejša metoda je uporaba avtomatiziranih ali zaprtih sistemov, da zaposleni nimajo neposrednega stika s snovjo.
Za čim večje znižanje exposure kloroprenu je treba uporabiti druge tehnične varnostne ukrepe. Na primer: varnejši sistemi za prenos, boljša tesnila in ventili ter izboljšane metode čiščenja, ki zmanjšujejo potrebo po vstopu zaposlenih v opremo. Boljši nadzor procesov in metode vzorčenja lahko prav tako zmanjšajo puščanje in exposure kloroprenu.
Pomembna je dobra higiena na delovnem mestu, vključno z rednim čiščenjem in varnim shranjevanjem. Exposure na delovnem mestu je treba redno preverjati, da se prepričaš, ali varnostni ukrepi delujejo.
Pomembno je tudi omejiti čas, ki ga zaposleni preživijo v območjih z exposure, in nadzorovati dostop do teh mest, saj kloropren povzroča lokalno draženje (poškoduje nosni epitelij). Zaposleni morajo biti poučeni o tveganjih in o tem, kako varno delati. Zagotoviti je treba dobro osebno higieno, vključno z umivalnicami in dovolj časa za čiščenje.
Za zaposlene, ki so lahko v stiku z exposure, je treba izvajati zdravstvene preglede, ti pa morajo poročati o vseh zgodnjih zdravstvenih simptomih, kot so draženje kože, oči in nosu, omotica ter izguba las.
Zaposleni morajo uporabljati zaščitno opremo, zlasti rokavice in zaščitna oblačila. Vendar pa se osebna varovalna oprema uporablja le kot zadnja možnost, ko so izčrpane vse druge možne tehnične in organizacijske rešitve.
Reference: ECHA, RAC