Ocenjuje se, da je oksimi izpostavljenih do 700.000 zaposlenih v EU. Oksimi se uporabljajo v tekočih barvah in premazih (kjer delujejo kot sredstva proti obraščanju kože) in v nekaterih vrstah tesnilnih mas na osnovi silana. Ker so hlapni, je glavni način izpostavljenosti vdihavanje.
Oksimi opisujejo družino snovi. Oksimi metiletilketoksim ali 2-butanon oksid (MEKO) in aceton oksid, ki se uporabljata v barvah, lakih in tesnilih, sta v skladu z uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP) razvrščena kot rakotvorne snovi kategorije 1B. MEKO je dodatno razvrščen zaradi strupenosti za specifične ciljne organe z učinki na zgornje dihalne poti (STOT SE 1, H370) in krvni sistem (STOT RE 2, H373) pri dolgotrajni ali ponavljajoči se izpostavljenosti. Podobni učinki na krvni sistem so bili opaženi pri aceton oksimu in drugih oksimi.
Kje se pojavljajo tveganja
Do poklicne izpostavljenosti pride predvsem v fazi nanašanja tekočih barv in premazov, ko topila izhlapijo. Običajno se barve in premazi nanašajo v vidnem polju zaposlenih, ki je v območju dihanja, zato je izpostavljenost hlapom velika. Pri silanih, ki sproščajo oksime, se oksimi sproščajo neprekinjeno med fazo strjevanja, dokler tesnilne mase niso popolnoma strjene. Visoko izpostavljenost je mogoče pričakovati v sektorju barvanja in lakiranja ter pri pršenju in barvanju motornih vozil. Zato so poklici, pri katerih obstaja veliko tveganje izpostavljenosti oksimom, slikopleskarji, lakirniki motornih vozil (pri barvanju), pa tudi monterji in serviserji vodovodnih inštalacij in naprav pri uporabi tesnilnih mas, ki sproščajo oksime. Poleg tega so lahko ogroženi tudi drugi poklici, ko vstopijo v delovne prostore, v katerih so bili predhodno uporabljeni izdelki, ki vsebujejo oksime, in še vedno izhlapevajo.
Več o snovi
Oksimi so brezbarvne, hlapne tekočine z aromatičnim vonjem. Najpogosteje uporabljeni oksimi so 2-butanon oksim (MEKO), aceton oksim, 2-pentanon oksim (MPKO) in 4-metilpentanon oksim (MIBKO). Vendar se skoraj nikoli ne uporabljajo v čisti obliki, temveč v nizkih koncentracijah (običajno < 1 %) kot sredstva proti obraščanju kože v (večinoma alkidnih) barvah in premazih ali v vezani obliki v silanskih tesnilnih masah, ki sproščajo oksime.
Nevarnosti, ki se lahko pojavijo
Doslej ni na voljo nobenih epidemioloških podatkov o toksikoloških učinkih katerih koli oksimov na človeka. V študijah na živalih so po peroralni izpostavljenosti ali izpostavljenosti z vdihavanjem oksimom glavni ciljni organi jetra, vranica in krvni sistem. Poleg tega so bili pri MEKO opaženi prehodni narkotični učinki in draženje kože. Opozoriti je treba, da so po dermalni izpostavljenosti MEKO možne alergijske kožne reakcije. Do danes sta le MEKO in aceton oksim usklajena kot Carc. 1B (domnevno rakotvorna za ljudi). Za MPKO, MIBKO in cikloheksanon oksim, ki se uporabljajo kot alternativni oksimi za MEKO in aceton oksim, do zdaj ni ustreznih podatkov, ki bi upravičevali razvrstitev CLH kot rakotvorne snovi. Po vdihavanju MEKO so živali zbolele za rakom jeter, encimsko pot pa je mogoče predpostaviti tudi pri ljudeh.
Trenutno primanjkuje dokazov o raku jeter pri ljudeh na podlagi izpostavljenosti MEKO in morebitne latentne dobe.
Kaj lahko storite
Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti in morebitnega raka jeter je zamenjava z varnejšimi alternativami brez oksimov. Za oksime v barvah in lakih so lahko alternativa drugi sistemi barv, kot so barve na vodni osnovi ter akrilni ali poliuretanski (PU) sistemi. Na trgu so alternativna sredstva proti obraščanju kože za barve na osnovi topil, ki vsebujejo aminske spojine. Za silikonske tesnilne mase so na voljo alternative brez oksimov, kot so acetoksi-, benzamidni, aminski, alkoksi- in laktat-estrski sistemi. Uporabne so tudi silikonske tesnilne mase z alternativnimi osnovami (npr. poliuretan ali silansko terminiran polimer (STP)). Kadar zamenjava oksimov ni mogoča in se uporabi oksimov ni mogoče izogniti, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti. Najučinkovitejši način za preprečevanje izpostavljenosti je razvoj in uporaba zaprtih sistemov. Kadar to ni mogoče, je treba izvajati tehnične ukrepe, kot sta učinkovito lokalno odsesavanje ali dobro prezračevanje delovnega mesta, ter preverjati njihovo učinkovitost, da se izpostavljenost hlapom z oksimi iz barv ali tesnilnih mas čim bolj zmanjša, kolikor je to tehnično mogoče.
Izvajajte redne ocene izpostavljenosti, da preverite, ali so vaši zaščitni ukrepi učinkoviti ali pa je treba sprejeti nadaljnje ukrepe. Zaposleni morajo biti seznanjeni s potencialnimi učinki izpostavljenosti in jih je treba redno usposabljati o nadzornih ukrepih, potrebnih za varno delo z oksimi, da se prepreči izpostavljenost. Spodbujati jih je treba k poročanju o zgodnjih simptomih, kot so omotica, draženje kože in kožne alergije. Priporočljivo je vključiti zdravnika medicine dela. Poleg tega zaposlene poučite o učinkovitih higienskih ukrepih.
Zagotovite, da imajo zaposleni ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna oblačila in po potrebi rokavice. Osebna varovalna oprema se sme uporabljati le kot zadnja možnost in le začasno, potem ko so bile izčrpane vse možne tehnične rešitve. Če se uporablja osebna varovalna oprema za večkratno uporabo, poskrbite, da se odstrani na predviden način (oprema za dihala nazadnje), redno čisti in shranjuje tako, da se prepreči kontaminacija.
Reference: BAuA, CLP, BG BAU
